Kriza zaradi odpovedi maksilofacialnih kirurgov? Sestanek na ministrstvu "zelo konstruktiven"

Na ministrstvu za zdravje je danes potekal sestanek o delovanju kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Doslej so odpoved dali štirje specialisti s kliničnega oddelka, po zagotovilih generalnega direktorja UKC Ljubljana Marka Juga pa odpovedi za zdaj ne vplivajo na delo.

Na sestanek je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar povabila predsednika razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno in oralno kirurgijo Aleša Vesnaverja, ki je do leta 2023 delal v UKC Ljubljana, nato pa se zaposlil v svoji zasebni kliniki, predstojnico oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana Natašo Ihan Hren in predstavnike zdravniške zbornice.

"Sestanek je bil zelo konstruktiven in informativen. Drug drugemu smo povedali, kakšne so težave in predstavili situacijo," je po sestanku dejala Humar.

Kot je dodala, so se dogovorili, da bodo vsak na svojem področju iskali predloge možnih rešitev. "Prvi teden po novem letu se ponovno dobimo. Če smo se danes osredotočili predvsem na predstavitev težav, se bomo na naslednjem sestanku osredotočili predvsem na predstavitev možnih rešitev," je napovedala državna sekretarka.

"Obstaja možnost, da štirje kirurgi ostanejo v UKC"

Zobozdravnica in podpredsednica zdravniške zbornice Barbara Škrlj je opozorila, da je v Sloveniji ena maksilofacialna kirurgija, kjer operirajo rakave bolnike, otroke in mladino z anomalijami ter poškodovane v nesrečah. "Čez dva meseca bomo imeli sedem specialistov za 24 ur na dan sedem dni v tednu. Če se zgodi nesreča, se vprašajmo, kdo bo operiral," je dejala. Odločevalce zato pozivajo, naj se sestanejo z njimi in najdejo rešitev.

Danes so sicer predstavili rešitve ter dobili navodilo, naj jih zapišejo. Pričakujejo predvsem izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev, "pika na i pa je bil zakon o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje svobodo dela". Dodala je, da obstajajo možnosti, da štirje kirurgi, ki so dali odpoved, ostanejo na UKC Ljubljana, a da je to odvisno od posluha odločevalcev.

Po njenih besedah specialisti maksilofacialne kirurgije ne zapuščajo zaradi plače, ampak pogojev dela in kadrovske stiske. "Isti oddelek, ki je samo en v Sloveniji, je poleti moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti, da z lesenega stropa pade klima na pacienta ali terapevta," je ponazorila.

Jug: pacienti so v večji stiski kot zdravniki

Tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je sestanek ocenil kot konstruktiven. Ponovil je, da obžaluje vsako od štirih odpovedi. Zaenkrat pa kaže, da se bo program dalo izpeljati, vendar bo to zagotovo težje. "Slišal sem, da so kolegi v stiski. Verjamem, vsi smo v stiski. Zagotovo pa so v stiski bolj pacienti kot kolegi. Rad bi poudaril, da je zdravstveni sistem sistem, ki se ga ne rešuje s tem, da se ga uničuje," je povedal.

O pogojih dela na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo pa je dejal, da po delovnopravni zakonodaji nikakor niso kršeni, "res pa je, da so, kar se tiče infrastrukture, slabi že 30 let in to poskušamo popraviti na različne načine".

Nekdanjemu vodstvu oddelka so takrat ponudili oddelek plastične kirurgije v glavni stavbi, kar so po besedah Juga zavrnili, saj bi selitev onemogočala sodelovanje stomatološke in maksilofacialne stroke. Nato so jim ponudili gostovanje na kliniki ORL, "ki je trenutno predimenzionirana in bi nudila idealno rešitev za združevanje tako maksilofacialne in oralne kirurgije, vendar se stroka takrat za to odločitev ni odločila in je sama želela ostati v tej stavbi".

Jug je dodal, da so se s kirurgi, ki so dali odpoved, pogovarjali in da bodo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja zakon. "Pozvani so bili, da pridobijo naziv svetnik, na ta način se odpirajo nove možnosti zaposlovanja. Upam, da bodo kolegi temu sledili," je povedal.

Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč določa, da lahko javni zdravstveni zavod, ki ima naziv kliničnosti, z zdravnikom ali zobozdravnikom z nazivom svetnik ali višji svetnik, ki ni zaposlen v okviru javne mreže, sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, za največ 40 odstotkov polnega delovnega časa. Pogodbo lahko sklenejo za največ 12 mesecev.

Nabor storitev, ki jih lahko opravljajo, bi sicer morala ministrica za zdravje s pravilnikom določiti do 21. julija, na ministrstvu pa zagotavljajo, da je v zaključni fazi usklajevanja. Po neuradnih informacijah STA naj bi nabor sicer vključeval tudi storitve, ki se opravljajo v okviru maksilofacialne kirurgije v bolnišnični dejavnosti.

Naziv svetnik ali višji svetnik podeli ministrstvo na predlog zdravstvenega sveta. Pri podeljevanju ocenjujejo tri delovna področja (strokovno delo, strokovno-organizacijsko delo in izobraževalno delo) in dopolnilna merila (izobraževanje po specializaciji, raziskovalno delo, članki z in brez recenzije), so sporočili z ministrstva za zdravje.

Kandidat za naziv svetnik mora imeti visoko izobrazbo in najmanj 10 let specialističnega dela oziroma 15 let dela brez pripravništva za področja brez specializacije ali če ta traja manj kot tri leta. Kandidat za naziv višji svetnik pa visoko izobrazbo in najmanj 15 let specialističnega dela oziroma 20 let dela brez pripravništva.

Predsednik razširjenega strokovnega kolegija Aleš Vesnaver, ki sicer deluje v zasebni ordinaciji, je po sestanku med razlogi za odpovedi kirurgov naštel slabe pogoje dela, preobremenjenost in novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njegovih besedah so bili kirurgi na kliniki zaposleni 80-odstotno in da so v tem času dali vse od sebe. "Da ti nekdo predpiše, da v svojem prostem času ne smeš delati še dodatno, je unikum Slovenije," je povedal.

Več odpovedi

Dva od kirurgov, ki sta dala odpoved, Vojko Didanovič in Tadej Dovšak, sicer tudi člana razširjenega strokovnega kolegija, sta v skupni izjavi zapisala, da njuna odločitev za odpoved ni povezana z višino plače, temveč z dolgoletno neurejenimi in strokovno nevzdržnimi pogoji dela, ki ne omogočajo več kakovostnega izvajanja najzahtevnejših kirurških posegov ter napredka stroke, ter novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je dodatno otežila pogoje dela, omejila možnosti organizacije dela in poslabšala že tako težko vzdušje na kliniki.

Kirurga sta še poudarila, da nista lastnika nobene klinike ali ambulante: "D.o.o., ki sva ga ustanovila vsak sam, ni nikakršna 'zasebna klinika', nima nobenega lastništva v smislu prostorov in trenutno še ni aktiven. Prav tako ni namenjen za izvajanje kakršnegakoli programa, financiranega iz javnih sredstev, še posebej pa ne dejavnosti, ki zajema posege terciarne maksilofacialne kirurgije, zato so namigovanja o prelivanju pacientov v zasebni sektor neresnična in strokovno nesmiselna, še posebej za področje onkološke maksilofacialne kirurgije. Zato je popolnoma zlonamerno namigovanje, da je najin odhod povezan s preusmerjanjem pacientov ali sredstev v zasebni sektor," sta izpostavila Didanovič in Dovšak.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je prejšnji teden napovedala, da bodo na sestanku pregledali tudi čakalne dobe na oddelku za maksilofacialno kirurgijo in ugotovitve predstojnice oddelka, da se te trenutno skrajšujejo.

Nova predstojnica Ihan Hren je namreč po prevzemu vodenja ugotovila, da so pod prejšnjim vodstvom na kliniki pri redno naročenih pacientih opravljali v povprečju le po eno puljenje zoba na dan, čakalne dobe za to storitev pa so bile daljše od treh let. Po novem opravijo pet puljenj dnevno, čakalno dobo pa tako pospešeno skrajšujejo.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Lepota seva. Kljub težkim stvarem"