Kučan: Ta vlada ni naredila tako malo, je pa kot slon v trgovini s porcelanom

Prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan meni, da pogojev za veliko koalicijo trenutno ni. Kot osrednji problem je izpostavil rušenje institucij, zlasti pravosodja. Po njegovi oceni aktualna vlada ni naredila tako malo, kot se govori, je pa kot slon v trgovini s porcelanom.

Je velika koalicija v Sloveniji mogoča in komu bi ta koristila? To je bilo eno osrednjih vprašanj, ki ga je predsednik SD Ljubljana Marko Koprivc v današnjem pogovoru postavil prvemu predsedniku samostojne Slovenije Milanu Kučanu.

Velika koalicija je gotovo aktualna tema, je odgovoril Kučan, ki pa bi raje razmišljal, ali je v Sloveniji v razmerah, kakršne so, potrebno sodelovanje med ključnimi političnimi dejavniki. “Na načelni ravni bi rekel, da. Vprašanje pa je, ali je to mogoče ob tako različnih pogledih na realnost, v kateri živimo, in prihodnost, ki se obeta – ne samo zaradi razmer v Sloveniji, ampak tudi ob prelomnih trenutkih v svetu,” je dejal. Po Kučanovi oceni za veliko koalicijo v tem trenutku ni pogojev in ta ne bi bila koristna za družbo, temveč bi bila vir novih konfliktov.

Izpostavil je tudi, da se v Sloveniji veliko govori o sodelovanju in enotnosti, malo pa o tem, na čem sodelovati in na čem biti enotni. “Samo od govora o tem, da je treba povezati levi in desni pol ter sredino, ne vidim veliko koristi. Več koristi bi bilo, če bi rekli, da se je v socialnih in gospodarskih razmerah, kakršne so in se obetajo, treba vrniti k nekaterim stvarem, ki so že bile v zgodovini politične misli Slovenije,” je dejal Kučan. Pri tem je navedel zadružništvo, o katerem so razmišljali krščanski socialisti, in participacijo delavcev. Kot pomembne projekte je izpostavil še zeleni prehod ter samooskrbo z energijo, hrano in vodo.

Milan Kučan, Marko Koprivc — Foto: Borut Živulovič/F.A.Bobo

Kučan se je vprašal, ali so v Sloveniji res potrebne reforme, in ocenil, da so reforme, pri katerih ni jasno, kaj je njihov cilj, odveč. Se pa zavzema za spremembe. “Mislim, da imamo na vseh področjih dobre nastavke in da je treba na njih graditi postopoma, da se pride do cilja. Zame je predpogoj, da se določi cilj, šele temu lahko sledi izbira sredstev,” je dodal.

Po Kučanovi oceni se moramo v Sloveniji vprašati, ali želimo državo, ki ne bo nikogar pustila na cesti, ali pa amorfno skupnost posameznikov, ki vsak posebej skrbi le za svojo prihodnost. V letu in pol do volitev bi se morala koalicija po njegovih besedah boriti za zaupanje ljudi, saj se brez njega v politiki ne da doseči ničesar. Pogoj za pridobitev zaupanja pa je, da se ljudem pove resnica. Kučan tudi pogreša, da bi slovenska politika pogosteje uporabila besedo solidarnost.

“Vlada ni naredila tako malo, kot se pogosto govori. Je pa kot slon v trgovini s porcelanom: vse dobro z naslednjo potezo podre,” je rekel. Recepta za aktualno vlado nima, je pa poudaril, da se je zavezala državljanom. “Zdaj naj premisli, kaj od obljubljenega še lahko naredi,” je dodal.

“Demokratična država brez zaupanja v avtoriteto institucij ne more funkcionirati.”

Kot osrednji problem v naši državi je izpostavil spodkopavanje zaupanja v institucije. “Demokratična država brez zaupanja v avtoriteto institucij ne more funkcionirati. Tisti, ki želijo kaos, ki želijo v neurejenih razmerah uveljavljati svoje politične, osebne in finančne interese, v prvi vrsti želijo spodkopati avtoriteto institucij, zlasti pravosodja.” Ob tem je Kučan opozoril na težke posledice spodkopanega zaupanja v sodstvo, saj tedaj ljudje mislijo, da lahko jemljejo pravico v svoje roke.

To, kar se danes dogaja s pravosodjem, se je po Kučanovih navedbah dogajalo tudi pred dvema letoma oziroma se dogaja “zmeraj, ko je ogrožena nedotakljivost enega od slovenskih politikov”. Takšno ravnanje je ocenil kot skrajno zavržno in bi si v javnosti zaslužilo veliko večji odziv.

“Ko enkrat vzameš avtoriteto institucijam, zlasti pravosodju, pa tudi predsednici, vladi, parlamentu, potem smo v prostoru relativizma, kjer glas posameznika zaleže toliko kot glas institucije, ki ima pravico govoriti v imenu države,” je dodal Kučan. Kot sporno je izpostavil tudi to, da med govorom predsednice Nataše Pirc Musar v državnem zboru niso bili navzoči opozicija in predstavniki vlade.

Milan Kučan — Foto: Borut Živulovič/F.A.Bobo

Tudi če je cilj še tako plemenit, vsaka pot ni sprejemljiva

Kučan je v pogovoru obširno spregovoril tudi o slovenskem osamosvajanju. Ob tem je poudaril, da v politiki ni važno samo, da postaviš cilj, ampak je enako pomembno, kakšno pot do njega izbereš. “Vsaka pot ni sprejemljiva, zlasti ne za politiko, ki ima demokratične vrednote.” Ponovil je, da ima bistvene zasluge za osamosvojitev slovenski narod, politika pa je znala razumeti in peljati to v pravo smer ter ni dovolila, da bi se država rodila s prevaro.

Nekaj poskusov prevar je sicer po njegovih besedah bilo. Pri tem je omenil poskus, da bi bila odločitev za osamosvojitev dejanje enega dela slovenske politike zoper drugega, pa predlog zakona o lustraciji, za katerega sta se zavzemala Lojze Peterle in Janez Janša.

Kot najhujši madež na slovenski osamosvojitvi pa je izpostavil izbrisane. Poudaril je, da je šlo za ljudi, ki so se udeležili referenduma in glasovali za samostojno Slovenijo. Vprašal se je, zakaj aktualna politika ne naredi več, da bi se krivica izbrisanim dokončno popravila, in premajhno zanimanje za rešitev tega problema pripisal tudi Socialnim demokratom.

Pogovora so se udeležili ministri iz vrst SD: ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Prišli pa so tudi nekateri državni sekretarji, med njimi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Milan Brglez.