Menu Item
Parlamentarni odbor za zdravstvo je brez glasu proti potrdil vladni predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Člani odbora DZ za zdravstvo so z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdili vladni predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, skupaj s številnimi dopolnili Svobode in Levice. Večina poslancev je v razpravi pozdravila predlog zakona, opozorili pa so na nekatere pomanjkljivosti, ki so jih sicer z dopolnili kasneje spremenili.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma pojasnila, da je poglavitni cilj predloga zakona vzpostavitev pogojev za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti.
Zakon predvideva ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, s katero želijo doseči zagotavljanje razvoja in delovanja sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave. Poudarila je, da bo agencija pri svojem delu samostojna in neodvisna.
Med glavnimi rešitvami je naštela določitev ukrepov za opravljanje in razvoj kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ustanovitev sveta za kakovost. S predlogom urejajo tudi vrednotenje zdravstvenih tehnologij, določajo prostovoljno certifikacijo oziroma akreditacijo za izvajalce zdravstvene dejavnosti, vzpostavljajo spremljanje primerljivih kazalnikov kakovosti in uvajajo nadzor nad kakovostjo v zdravstvu.
Za graditev kulture varnosti, ne toliko kaznovalne politike
Predstavniki različnih deležnikov so predlog zakona danes večinoma podprli, a podali nekaj pomislekov. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je opozorila na izvedljivost zakona za manjše izvajalce. “Zdi se nam smiselno, da so določila različna glede na velikost izvajalca,” je povedala. S tem se je strinjala tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.
Beović je dodala, da si želijo, da bi bil zakon bolj usmerjen v graditev kulture varnosti in ne toliko v kaznovalno politiko. Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec pa je te očitke zavrnil, saj da so kazni predvidene le za neupoštevanje administrativnih obveznosti, ne pa zaradi dejanskih zdravniških napak.
Predstavnica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Miriam Komac je opozorila na člena, ki določata obravnavo in razkritje varnostnega incidenta. “Menimo, da izvajanje teh členov v praksi ni realno, saj spodbuja kulturo obtoževanja in ne kulture varnosti,” je dejala. Omenjena člena so kasneje z dopolnili spremenili, tako da bodo podatki pacienta in vpletenih zdravstvenih delavcev anonimizirani.
Zakonodajno pravna služba je sicer k predlogu podala številne pripombe, kar so v razpravi poudarili tudi nekateri poslanci. Med drugim je opozorila, da predlog ureja vsebino, ki jo obravnava že nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu ter nekateri drugi zakoni, vsebuje pa tudi nekatere določbe, ki ne sodijo v pravno urejanje.
V razpravi so koalicijski poslanci pozdravili predlog zakona. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič meni, da je pomembno, da zakon sprejmejo, ker prinaša večjo varnost za paciente, bolj kakovostne zdravstvene storitve in neodvisen nadzor nad kakovostjo zdravstvenih storitev. Poslanec Dean Premik (Svoboda) je dodal, da je bistvo zakona transparentnost, saj bodo informacije o kakovosti in varnosti dostopne vsem, bolniki pa se bodo lahko bolje odločali o zdravljenju.
Da je zakon dober, cilji in nameni pa da gredo v pravo smer, meni tudi poslanka SD Bojana Muršič. A je v razpravi izpostavila nekaj pomislekov, med drugim neusklajenost z drugimi zakoni in nejasno financiranje posameznih nalog agencije.
Poslanka NSi Iva Dimic je poudarila, da si želijo uvedbe standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, “tudi z vidika, da imajo pacienti pravico do kakovostnih storitev, hkrati pa morajo biti izvajalci in zdravstveno osebje motivirani, da dosegajo visoke standarde kakovosti”.
Poslanka SDS Jelka Godec je opozorila na nekatere pomanjkljive definicije in nedoslednosti v predlogu, poslanec Zvonko Černač (SDS) pa je dejal, da je zakon slab, saj v ničemer ne bo izboljšal bistvene težave zdravstvenega sistema, dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Prevolnik Rupel je kasneje zavrnila nekaj kritik in dejala, da so večino upoštevali v dopolnilih, denimo glede izvedljivosti zakona za manjše izvajalce. Poudarila je, da kazalniki kakovosti obstajajo že zdaj, zakon pa bo zagotovil njihovo primerljivost. Ob tem je dodala, da bo kazalnike analizirala agencija, s čimer bodo razbremenili izvajalce.
Odbor tudi o dveh drugih zakonih
Odbor je brez glasu proti potrdil tudi predlog zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov ter predlagana dopolnila koalicije. Za je glasovalo vseh 13 navzočih poslancev. Namen zakona je odpravljanje neenakosti pri obravnavi oseb, ki so prebolele raka, hepatitis C ali se zdravijo zaradi okužbe s HIV pri sklepanju zavarovalnih pogodb, življenjskih ali kreditnih zavarovanj in kreditnih pogodb za nepremičnino.
Člani odbora so na današnji seji obravnavali tudi predlog zakona o dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vložila NSi, in ga s šestimi glasovi za in desetimi glasovi proti zavrnili. Predlog naj bi po besedah Dimic pripomogel k skrajševanju čakalnih dob, saj bi omogočil, da vsi, ki na pregled ali poseg čakajo nad dopustno čakalno dobo, zdravstveno storitev opravijo pri kateremkoli izvajalcu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje