Menu ItemPoslanci koalicije so minulo sredo vložili predlog zakona o kulturnih pravicah pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije. Poslanka Svobode Sandra Gazinovski je danes izpostavila, da je vprašanje manjšin in kulturnih pravic temeljni del demokracije, zato je "dovolj politične ignorance". Podobno meni tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec.
Pred dnevi so poslanci koalicije v državnozborsko proceduro vložili predlog zakona o kulturnih pravicah pripadnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ.
S sprejetim zakonom bi se financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov preko javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo. Predlog zakona predvideva tudi, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa, predsedoval pa mu bo minister za kulturo.
Pod zakonske rešitve sta prvopodpisana poslanec Levice Matej T. Vatovec in poslanka Svobode Sandra Gazinkovski. Koalicija pa si z njimi prizadeva za uresničitev kulturnih pravic, ki bodo pripadnikom narodnih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije omogočile, da ohranjajo svoje narodne, jezikovne in kulturne značilnosti.
S tem Slovenija krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v slovensko družbo, sta izpostavila.
Poslanka Svobode Gazinkovski je pojasnila, da si skupnosti nekdanje Jugoslavije že 20 let prizadevajo za priznanje statusa manjšin in ureditev kulturnih pravic. “Vprašanje manjšin in kulturnih pravic je temeljni del demokracije,” je izpostavila. V koaliciji so zato prepričani, da je dovolj “politične ignorance”.
Kot je pojasnil poslanec Levice Matej T. Vatovec, se je Slovenija že ob osamosvojitvi – predvsem v izjavi o dobrih namenih – zavezala in priznala, da so ostali narodi nekdanje Jugoslavije pomemben del slovenske osamosvojitve, iz tega je izhajala tudi deklaracija iz leta 2011.
“Takrat se je država tudi uradno zavezala, da bo uredila določene pravice pripadnikom albanske, bošnjaške, hrvaške, črnogorske, makedonske in srbske skupnosti. In jim tako tudi olajšala oziroma priznala njihovo konstitutivnost v Sloveniji in omogočila, da ohranjajo svojo kulturno in identiteto,” je poudaril in dodal, da so si v Levici za uveljavitev njihovih pravic prizadevali vrsto leto. Njegovo celotno izjavo si lahko ogledate spodaj.
