Kumer o JEK2: Prizadeval sem si za vključujočo razpravo, a te morda ni bilo

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pojasnil, zakaj je njegovo ministrstvo šele včeraj objavilo analizo direktorja Elesa. Domnevno skrivanje tega dokumenta mu je očital tudi vladni kolega, državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar. Kumer je dejal tudi, da mu ni nihče naročil, naj se v času pred referendumom ne vključuje v razpravo.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ne vidi znakov, da bi premier Robert Golob izgubil zaupanje vanj po tem, ko so se politične stranke zedinile, da referenduma o JEK2 letos ne bo. V zadnjih dneh je v javnosti odmevala tudi analiza direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki naj bi jo Kumrovo ministrstvo skrivalo pred javnostjo. Minister Kumer je zavrnil očitke.

Na podlagi zadnjega pogovora s premierjem Golobom je minister ocenil, da se zaupanje ni popolnoma nič spremenilo in da se je na marsikateri točki celo okrepilo, “predvsem v skupnem in enotnem enakem pogledu za naprej”. Zatrdil je, da je ves čas usmerjen naprej in da na ministrstvu ves čas poskušajo zagotoviti celovite in transparentne informacije najširši javnosti.

Kot ključno je izpostavil celovitost informacij.

Je MOPE res skrival Mervarjevo analizo?

Bojan Kumer je bil v zadnjih dneh deležen obtožb, da je skrival analizo, ki jo je pripravil direktor Elesa Aleksander Mervar. V analizi je Mervar primerjal stroške različnih scenarijev za oskrbo z elektriko. Obtožbe o skrivanju so prihajale predvsem iz vrst opozicijskih SDS in NSi, a tudi od državnega sekretarja v Golobovem kabinetu Danijela Levičarja. V sredo je Levičar Kumru javno očital, da so ključne informacije o projektu JEK2 že od avgusta na ministrstvu. “Zakaj niso bile objavljene, ne vem,” je dejal Levičar.

Mervarjevo analizo je MOPE objavilo v četrtek. Kumer je danes pojasnil, da je ta zelo kompleksna, na kar da so avtorja opozarjali ves čas. Po Kumrovih besedah so želeli analizo na ministrstvu razložiti oziroma tolmačiti, tako kot je avtor želel, zato so jo poslali svojim strokovnim službam, preden bi jo predstavili javnosti.

Glede očitkov o zavlačevanju z objavo je Kumer dejal, da je od prejema dopolnjene različice analize in soglasja avtorja za umik stopnje zaupnosti do objave analize minilo le nekaj dni (od preteklega vikenda do včeraj). “Oznako zaupno je analizi določil avtor, verjetno je bil pa avtorjev namen, da ne pride do napačnih interpretacij v javnosti,” so na vprašanja novinarjev v preteklih dneh odgovorili na MOPE.

Aleksander Mervar (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Kumer je danes povedal, da so že pred objavo v javnost uhajale določene informacije oziroma deli analize, čeprav je bilo ministrstvo naročnik in je Elesu kot sistemskemu operaterju elektroenergetskega omrežja dalo usmeritve, kaj vse naj analiza upošteva glede na pozive, ki so jih pred referendumsko kampanjo dobivali od javnosti.

Mervar je analizo ministrstvu poslal konec avgusta, toda ta, kot pravi MOPE, takrat ni bila končana. “Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je imelo tehnično analizo od vsega začetka namen objaviti, saj je povod za njeno pripravo prišel ravno od javnosti. Žal po naši oceni analiza do tega trenutka še ne vključuje natančnih informacij, ki bi dale odgovore, s koliko dodatnimi kapacitetami bi lahko zadostili nadomeščanju jedrskega vira,” so povedali pred dnevi.

Po tem, ko je Mervar analizo dopolnil s stroški delovanja iz vzdrževanja, izgube pri ciklih hrambe električne energije in drugimi, se je izkazalo, tako pravi Eles, “da je najcenejši scenarij tisti brez NEK in JEK2, sledi mu scenarij z NEK do leta 2063 z OVE in določenimi ogljičnimi viri, tretji najbolj ugoden pa je scenarij z NEK do leta 2063 in JEK2. V primeru upoštevanja zgolj potrebnih investicijskih vlaganj pa je najbolj ugoden scenarij z NEK do leta 2063 in JEK2.” Ob tem je Eles opozoril, da iz spremljajočih izračunov izhaja, da scenarij 100-odstotni OVE “ni niti realen niti izvedljiv ter je ekonomsko nesmiseln za elektroenergetski sistem Slovenije”.

Kot pojasnjujemo v članku na Forbesu, so nevladne organizacije ter predsednica Nataša Pirc Musar spomladi izrazile željo po predstavitvi alternative tako imenovanemu jedrskemu scenariju. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) kot alternativo predvideva “100-odstotni OVE” do leta 2050. Na Kumrovem ministrstvu so se sredi junija odločili ustreči željam. Ker so takrat ocenili, da analiza scenarija, ki bi jo naročali prek javnega naročila, ne bi bila končana do referenduma, so se dogovorili, da analizo naredi Eles oziroma Aleksander Mervar. V omenjenem članku smo tudi objavili osnovno in dopolnjeno različico Mervarjeve analize.

Kumer je danes dejal, da sta z Mervarjem govorila v četrtek. Ugotovila naj bi, kako bogata razprava je nastala na podlagi študije, a obenem tudi to, da si jo tolmači skoraj vsak po svoje oziroma si vzame tisti delček, ki mu odgovarja. Ravno to je tisto, tako Kumer, kar so na ministrstvu želeli preprečiti in s strokovnimi službami ter ob pomoči Instituta Jožef Stefan dati celovito informacijo. Obenem je minister omenil željo, da se čim prej skliče javni posvet na to temo, ki bo čim bolj strokovne narave.

Kumer sicer na podlagi študije ocenjuje, da ima Slovenija zelo dobro mešanico poceni obnovljivih virov, ki jih v čedalje večji meri vključuje v omrežje, a da hkrati država potrebuje tudi stabilen vir, ki ga zdaj imamo. Obenem pa je prepričan, da je treba v prihodnosti analizirati vse okoljske, podnebne, tehnične, energetske, gospodarske, družbene in finančne dejavnike. “Gospod Mervar je zelo dobro analiziral finančne scenarije, ni pa to vse,” je povedal Kumer.

Sam na podlagi analize vseh prednosti in slabosti kot najbolj optimalno različico prepoznava mešanico obnovljivih virov energije in uporabo obstoječe krške nuklearke do leta 2043 oz. tudi ob podaljšanju njenega obratovanja do 2063.

Jedrska elektrarna Krško, Nuklearna elektrarna Krško — Jedrska elektrarna Krško (Foto: Bor Slana/BOBO)

Potrebujemo vključujočo razpravo

“Verjamem, da bo to šele začetek strokovne diskusije, ki naj bo čim bolj vsebinska, čim bolj argumentirana, predvsem pa vključujoča,” je povedal minister Kumer in dejal, da si je sam vedno prizadeval za vključujočo diskusijo najširših deležnikov. “Mogoče ni bilo tako v preteklosti, a ne po moji krivdi, tega res ne čutim, da bi jaz izključeval katerokoli javnost.”

Poudaril je, da so na ministrstvu slišali pozive nevladnikov in ravno zato tudi naročili dodatne analize. Na MOPE že pripravljajo tudi izhodišča za mednarodno študijo. To bomo nadaljevali, ker potrebujemo ogromno informacij, da se bo prebivalstvo, ko bo čas za to, lahko odločilo,” je napovedal.

Kumer ni želel komentirati vprašanj o tem, kdo bi moral prevzeti odgovornost za “fiasko” z referendumom. Na vprašanje N1, zakaj se kot energetski minister ni bolj vključeval v razpravo in ali so mu naročili, naj se drži bolj ob strani, je Kumer odgovoril, da ne. “Smo se kar veliko vključevali, smo opozarjali, nagovarjali, da je treba čim več deležnikov vključiti”.

Ali ostaja skeptičen do gradnje JEK2? Kumer pravi, da ne. “Pravzaprav sem optimističen. Zagotoviti moramo čim več informacij. Nismo še na točki, da bi se odločali, kaj ja in kaj ne,” je dejal in poudaril, da je MOPE na to, da zadostnih informacij še ni, opozarjalo pravočasno, že ko so se poslanci odločali o referendumskem vprašanju.

Naslednji korak bo zakon o JEK2

Kumer je povedal, da na ministrstvu pripravljajo izhodišča za poseben zakon o projektu JEK2. Verjame, da jim bo uspelo v novembru izhodišča pripeljati do razprave na vladi. Zakonski predlog bo imel po njegovih zagotovilih mnogo varovalk, zagotovili pa naj bi tudi zelo vključujoč in pregleden postopek priprave na največjo investicijo v zgodovini samostojne države.

Glede na prejeto pobudo družbe GEN energija za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta za novo nuklearko pa je dejal, da je treba zagotoviti, da se postopek umeščanja čim bolj pospeši, za kar naj bi rešitve našli na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Kumrove odgovore na novinarska vprašanja si lahko ogledate v videu na vrhu članka.