Menu ItemV prestolnici je med uporabniki drog v porastu tako imenovana odprta scena. Gre za pojav, ko se uporabniki pred mimoidočimi ne skrivajo in drogo uživajo na javnih mestih, kar je ekipa N1 v ponedeljek dopoldne preverila na lastne oči. Prečesali smo več (tudi obljudenih) lokacij v Ljubljani, kjer smo naleteli na kupe igel in odvisnike, ki so si drogo vbrizgavali, pri tem pa pretirane pozornosti mimoidočim niso posvečali.
Uživanje (trdih) drog v Ljubljani ni nič novega, o problematiki mediji poročamo že leta. Se je pa v zadnjem času spremenil način uživanja prepovedanih substanc. Vse pogosteje se uporabniki pred mimoidočimi ne skrivajo več, kar je ekipa N1 v ponedeljek dopoldne doživela na lastne oči.
S kamero smo se odpravili na več lokacij po Ljubljani, ki so bolj ali manj znane po tem, da tam uporabniki uživajo droge. Prve odvržene igle in preostale pripomočke za pripravo in injiciranje smo našli pod Materinskim mostom blizu ljubljanske porodnišnice. Enako smo lahko videli na že znanih lokacijah, kot so Zmajski most, Tromostovje in okolica zdravstvenega doma na Metelkovi, kjer deluje metadonska ambulanta.
Pod Fabianijevim mostom, kjer poteka sprehajalna pot, nas je pričakal še bolj žalosten prizor.
Na levi strani stopnic, ki so bile polne igel in madežev krvi, je na klopi sedel starejši gospod in užival v svoji kavi, na desni pa sta klepetali ženski, ki sta – sodeč po beli uniformi – zaposleni v eni od bližnjih zdravstvenih ustanov. Na stopnice je po nekaj minutah sedel moški, ki je iz nahrbtnika vzel vse potrebne pripomočke, prepovedano substanco segrel in si jo vbrizgal.
Na drugem koncu prestolnice, v Spominskem parku Navje, smo srečali še dva odvisnika, ki sta si injicirala neznano snov. Mimoidočim pretirane pozornosti nista posvečala.
“Odprta scena”
Trenutno po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) droge v Sloveniji problematično uporablja med 6.000 in 10.400 ljudi, razširjenost problematične uporabe opioidov pa “je stabilna in se giblje med 4.000 in 6.000 oseb”, so pojasnili. (O problematični uporabi drog govorimo, ko so te takšne, da zdravju povzročajo več škode, ko jih človek uživa na tvegan način — denimo z vbrizgavanjem — redno in pa dlje časa.)
Največ problematičnih uporabnikov drog je po besedah NIJZ prav v osrednjeslovenski regiji, samo v Ljubljani si približno 1.250 uporabnikov droge injicira. Naše opažanje, da to vedno pogosteje počnejo v javnosti, so na NIJZ potrdili.
“V zadnjem času je postalo zadrževanje aktivnih uporabnikov drog na širšem območju Zdravstvenega doma Metelkova in Tabora bolj vidno v lokalni skupnosti in moteče drugim prebivalcem teh prostorov.” Še več: v zadnjem času ljudje opažajo tudi več lokacij s tako imenovano odprto sceno. Gre za pojav, ko uporabniki drogo uporabljajo in preprodajajo na javnih mestih.
Med uporabniki so večinoma zasvojeni in brezdomni ljudje “s kompleksnimi zdravstvenimi težavami, slabšim socialnoekonomskim položajem in številnimi ovirami v dostopu do zdravstvenih storitev in drugih programov pomoči”. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da je med uporabniki, ki drogo uživajo v javnosti, po besedah NIJZ tudi vedno več mlajših.
Za odstranjevanje igel lani v Ljubljani porabili skoraj 600 ur
(Nehigienska) uporaba drog na javnih mestih, opozarjajo na NIJZ, predstavlja tveganje za uporabnike, ki uporabljene pripomočke odvržejo na tla, posledično pa tudi za ostale prebivalce mesta.
V Ljubljani za odstranjevanje odvrženih igel skrbi Javno podjetje Voka Snaga, ki večkrat tedensko ciljno pregleda lokacije, kjer je pričakovati tovrstne nevarne odpadke. Samo lani so za odstranjevanje igel na javnih straniščih porabili 290 ur, še enkrat toliko pa za odstranjevanje igel z drugih javnih površin Mestne občine Ljubljana.
“To je skupno znašalo 30.940 evrov z DDV.” Ocenjujejo, da so v enem letu zbrali za približno 1.720 litrov infektivnih odpadkov, letos ocenjujejo, da bo ta številka še malenkost večja, in sicer 1.800 litrov.
Prebivalce ob tem pozivajo, naj odvrženih igel nikakor ne odstranjujejo sami, saj gre za nevarne odpadke. Svetujejo jim, naj pokličejo v center za pomoč in podporo uporabnikom na številko 01 580 81 00. “Za določitev mikrolokacije odvrženih igel potrebujemo točen naslov, torej ulico in bližnjo hišno številko ter opis lokacije, v veliko pomoč so nam tudi fotografije,” so dejali v Voki Snagi.
Na mestni občini trdijo, da skušajo uporabo drog v javnosti sicer preventivno zmanjšati s prisotnostjo redarskih patrulj na območjih, kjer se odvisniki najpogosteje zadržujejo. “Izvajajo redne nadzore, v primerih manjših kršitev javnega reda in miru izvedejo ukrepe, v primeru prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo in uživanjem nedovoljenih drog, pa to stori policija.”
Poostreni nadzori in posebna skupina za preprečevanje ulične kriminalitete
Policisti so letos na območju, ki ga pokriva policijska postaja Ljubljana center, obravnavali 185 prekrškovnih postopkov zaradi kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Zaznali so še 29 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter osem kaznivih dejanj omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog.
Kot pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana, možje v modrem večkrat opravljajo usmerjene in poostrene nadzore — tudi s civilnimi patruljami — izvajajo druge preventivne ukrepe, sodelujejo s pristojnimi institucijami ter lokalno skupnostjo. “Pri tem velja izpostaviti tudi opazovalne službe, ki jih izvajamo skupaj z mestnim redarstvom. Za še bolj učinkovito preprečevanje tako imenovane ulične kriminalitete je bila ustanovljena posebna delovna skupina, s katero zagotavljamo še večjo prisotnost policistov na varnostno obremenjenih območjih, med drugim na območjih, kjer se zadržujejo uživalci drog,” so poudarili.
Ob tem policija zbira informacije, spremlja razmere in temu primerno prilagaja svoje aktivnosti.
So rešitev varne sobe?
Na NIJZ medtem poudarjajo, da je treba na izzive tako imenovane odprte scene odgovarjati z razvojem integriranih storitev. Zdajšnje programe pomoči za aktivne uporabnike drog bi lahko nadgradili z varnimi sobami za uporabo drog, so dejali.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami namreč ocenjuje, da so varne sobe učinkovit ukrep na področju varovanja javnega zdravja in javnega reda ter miru. Uporabo drog tam zdravstveno osebje strokovno nadzoruje, tako pa je manj bolezni in smrtnih primerov zaradi nehigienske uporabe drog.
“Raziskave in izkušnje iz tujine kažejo, da varne sobe ne vplivajo na povečanje števila uporabnikov drog, temveč zmanjšujejo delež okužb z nalezljivimi boleznimi, število predoziranj, spodbujajo manj tvegano uporabo drog, uporabnike pa učijo odgovornega ravnanja z odpadki.” Odvisniki tudi prej dobijo zdravstveno oskrbo in pomoč pri zdravljenju od odvisnosti.
“Ni dokazov, da bi razpoložljivost varnejših prostorov za injiciranje povečevala uporabo ali pogostost injiciranja. Te storitve prej olajšajo kot odložijo začetek zdravljenja in v lokalnem okolju ne povišujejo stopnje kriminala, povezanega z drogami.” Na NIJZ pravijo, da gre za stroškovno učinkovit pristop, ki na dolgi rok prinaša tudi manj stroškov za zdravstveno oskrbo.
A zgolj varne sobe niso dovolj, so jasni na NIJZ. Zasvojenim in brezdomnim osebam bi bilo treba zagotoviti tudi varne in trajne namestitve, ki so predpogoj, da bi si uredili življenje. “Eden od možnih odgovorov bi bile tudi razpršene, decentralizirane storitve zdravljenja in socialne oskrbe in mobilne enote, ki bi delovale v različnih delih mesta, ter novi programi, namenjeni mlajšim uporabnikom prepovedanih drog.”
Na ljubljanski občini trdijo, da veliko takšnih aktivnosti že zagotavljajo. Denar namenjajo določenim nevladnim organizacijam, ki delujejo na tem področju, za izvedbo določenih programov omogočajo najem občinskih prostorov, sofinancirajo pa tudi sodelavce, ki so v programih nevladnih organizacij zaposleni v okviru javnih del.
“Sofinanciramo delovanje zavetišča za brezdomne uporabnice in uporabnike nedovoljenih drog, delovanje edine varne hiše za aktivne uporabnice nedovoljenih drog, ki so žrtve nasilja v Sloveniji, ter delovanje treh dnevnih centrov, ki omogočajo druženje in nudenje strokovne pomoči uživalcem. Sofinanciramo tudi delovanje brezplačne pro bono ambulante, ki nudi zdravstvene storitve osebam brez obveznega zdravstvenega zavarovanja,” so poudarili.
Za vse to so lani namenili 800.000 evrov, izboljšanje stanja na področju drog pa si obetajo tudi z gradnjo novega Izobraževalnega centra zdravstvenega doma na Metelkovi, ko bodo ambulante Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog dobile nove, modernejše in ločene kapacitete za obravnavo odvisnikov.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje