Kurenti, Butalci, Škoromati, "Ta grdi" in Cerkljanski laufarji – kje boste letos pustovali?

Pust vsako leto praznujemo na drug datum, saj je vezan na veliko noč. Pustna nedelja, ki jo obeležujemo sedem tednov pred veliko nočjo, letos pade na 15. februar, pustni torek pa na 17. februar.

Nekoč je veljalo, da pustni čas traja od svetih treh kraljev do pustnega torka, in marsikje se te tradicije še vedno držijo. Kot poudarjajo tudi na Slovenski turistični organizaciji (STO), so s pustom povezani različni običaji, pustni plesi in sprevodi pustnih mask. "V Sloveniji so nekateri pustni liki globoko zasidrani v zavest in tradicijo pusta," dodajajo na STO.

Govorili smo z organizatorji petih najbolj prepoznavnih tradicionalnih karnevalov oziroma mask, da se boste lažje odločili katerega (ali več njih) boste obiskali letos. Na dnu članka je še nekaj drugih pustnih dogodkov, ki se bodo odvijali na različnih koncih države.

Kurentovanje: Barvito, srčno in edinstveno

Največje slovensko pustovanje je Kurentovanje na Ptuju, kjer ima glavno vlogo značilen pustni lik – kurent, pravijo na STO. Če bi morali Kurentovanje opisati s tremi besedami, bi uporabili: barvito, srčno in edinstveno, je povedal Matic Ber, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj.

Kot pravi, se priprave na Kurentovanje začnejo že ob zaključku prejšnjega, intenzivneje pa se na organizaciji dela pet mesecev prej. Ožjo ekipo sestavlja osem članov, najtežji del priprav pa je, kot pravi Ber, urejanje vse potrebne dokumentacije ter urejanje časovnic. Kurentovanje se je začelo že 7. februarja, potekalo pa bo še vse do pustnega torka.

Čeprav ima, kot pravi Ber, prav vsak dan v času Kurentovanja svojo zgodbo, se glavni vikend začenja s petkom, 13. februarja, in zaključuje v nedeljo, 15. februarja, z Mednarodno karnevalsko povorko s prek 3.500 udeleženci. "V petek poteka Nočni spektakel s krampusi in ognjenimi šovi, v soboto med drugim otvoritev razstave Ex tempore, Sobotni pustni korzo, ko se lahko vsi udeleženci udeležijo v organizirano povorko, dobrodelna Obarjada, kjer se razdeli več kot 5.000 toplih obrokov, za zabavo pa skrbijo znani glasbeniki ter popoldanska največja zabava na prostem za otroke in družine v Sloveniji. Sobota se zaključuje s pustnimi plesi na različnih lokacijah v mestu," je povedal.

"Največja zabava na prostem se zgodi na pustni torek, ko po pokopu pusta celotno mesto zaživi ob zvokih glasbe, napolni pa ga nepregledna množica mask. Po etno ter mednarodni karnevalski povorki, Nočnem spektaklu in po pokopu pusta so organizirani koncerti pred Mestno hišo, v času mednarodne karnevalske povorke pa na Novem trgu zaživi kurentova tržnica, kjer je poskrbljeno za kulinariko," je dodal.

Lani so za ves čas kurentovanja beležili okrog 100.000 obiskovalcev. Predvsem povorke na Ptuju obišče tudi veliko število tujcev. Na vprašanje, ali je zaželeno, da so tudi obiskovalci našemljeni, je Ber šaljivo odgovoril, da je "maska v času pusta obvezna". "Pridite dobre volje in doživite edinstveno vzdušje Kurentovanja v najstarejšem mestu v Sloveniji," je povabil.

Pust v Cerknici: Butalci, Coprnice in velike figure

Med najbolj prepoznavne pustne karnevale v Sloveniji gotovo sodi Pustni karneval v Cerknici. "Butalci, Coprnice in velike figure," ga je s tremi besedami opisal Lojz Pustni, predstavnik Butalcev. Pojasnil je, da se priprave na pustovanje za naslednje leto začnejo takoj, ko je konec pusta. "Priprave potekajo čez celo leto, dejansko imamo sestanke in delamo, ker je Pust v Cerknici že tako zrasel, da drugače enostavno ne bi šlo," je povedal.

V organizacijskem odboru pustnega društva je med 50 in 80 ljudi, v sami povorki pa se zvrsti več kot 1.200 oseb. Pustno društvo Cerknica sicer deluje že 51 let, samo pustovanje v Cerknici pa je, kot pravi Lojz Pustni, "že od nekdaj", saj da so prvi zapisi o tej tradiciji zelo stari.

Pustovanje v Cerknici bo letos potekalo od 9. do 18. februarja. In če bi nekdo želel priti, a lahko pride le na en dan, na kateri dan bi priporočili obisk? Lojz Pustni je pojasnil, da na debeli četrtek tradicionalno prežagajo Babo, a da obiskovalci ne bi smeli zamuditi dogajanja ob koncu tedna. "V soboto je programa za otroke in večerna pustna zabava, v nedeljo ob točno okoli 12.32 pa se bo začel karneval, ki je najbolj obiskana prireditev," je povedal in obiskovalce opozoril, naj pridejo najmanj nekaj ur pred dogodkom, saj je kolona običajno dolga kar 20 kilometrov in sega na avtocesto.

Lansko leto so podrli rekord v številu obiskovalcev, na karneval je namreč prišlo kar 20.000 ljudi, celotnega pustovanja pa se je udeležilo več kot 35.000 obiskovalcev, tudi tujcev – japonski gostje so svoj prihod napovedali že pol leta prej. "Letos pričakujemo podobno število ljudi, še sploh, če bo vreme takšno, kakor smo se dogovorili s Coprnicami," je dejal.

Gostje so vabljeni že od 9.30 naprej, ko bo Cerknica zaprta za promet, mesto pa bo obarvano s stojnicami, hrano, animacijami za otroke, dan pa se bo zaključil z večernim koncertom z ansamblom Saša Avsenika. Obiskovalci običajno pridejo našemljeni, naš sogovornik pa je poudaril, da so prav vse maske dobrodošle. "Letos pripravljamo tudi čisto nove male maske za otroke, a za zdaj še ne bom razkril, za katero masko gre, bo treba priti na karneval," je bil navihan.

"Mi letos pripravljamo Zlato Ohcet, zato ker mineva 50 let od prvega karnevala, ki se je zgodil v Cerknici v približno takšni obliki, kot ga danes poznamo. Vabljeni so prav vsi, tako kot je bila Golobova ohcet, samo da bo ta še večja in še boljša. V Butalah se bomo imeli zelo fino!" je sklenil Lojz Pustni.

Cerkljanski laufarji: Naličja, naravni materiali in povorka

"Najbolj prepoznavni smo po lesenih naličjih, uporabi naravnih materialov na najmanj treh kostumih in povorki," je Cerkljanske laufarje opisal predsednik društva Laufarija Cerkno Tomaž Lahajnar. Pojasnil je, da laufarje sestavlja 25 likov s 26 različnimi maskami oziroma naličji, saj eden od likov nosi dve maski.

Laufarji predstavljajo značilnosti in slabosti posameznih skupin prebivalstva. Osrednji lik je Pust, oblečen v mah in z rogovi na glavi, v rokah pa nosi smrečico. Poleg pusta so v skupini še drugi liki, ki so oblečeni v različne naravne materiale, kot so bršljan, slama, živalska koža.

"Priprave so daljše, kot je morda videti navzven. Material za lik Pusta, torej travniški mah, začnemo nabirati že pred novim letom," je pojasnil Lahajnar. Ko mah posušijo, začnejo s šivanjem, pri tem pa vsak dan aktivno sodeluje med 15 in 20 ljudi. "Ko našijemo Pusta, nadaljujemo z likom smreke, za katerega je treba nabrati smrekove vejice, nato pa je na vrsti še bršljanov lik, ki nam vzame največ časa. Vsako leto naberemo bršljan, vse listke potrgamo z vejic, nato pa vsakega posebej dvakrat všijemo na obleko. To nam vzame kakšen mesec dni," je povedal Lahajnar in pripomnil, da običajno našijejo med 8.000 in 10.000 lističev. Ostale kostume vzdržujejo in pripravljajo tudi zunaj pustne sezone.

Običaj se v Cerknem začne že takoj po novem letu, saj vsako nedeljo po maši poteka sprevod. Vsak teden se mu pridruži več laufarjev, na debelo nedeljo pa so prvič prisotni vsi liki. Sočasno poteka tudi tako imenovano koledovanje, ko laufarji hodijo od hiše do hiše, odganjajo zimo in domačinom voščijo dobro letino ter zdravje pri hiši, v zameno pa dobijo dobrote.

Kot pravi Lahajnar, je vrhunec dogajanja v Cerknem pustni vikend. "Na soboto pripravimo pustno rajanje za otroke in ples v maskah, skladno z običajem pa se potem na pustno nedeljo na glavnem trgu v Cerknem prebere obtožnica Pustu," je povedal in pojasnil, da obtožnica na satiričen način zajame lokalno pa tudi nacionalno dogajanje, bere pa se v starem cerkljanskem narečju. Zvečer sledi zabava, letos z Ansamblom Marka Krašne. Na pustni torek nato "ta star", ki je glava laufarske družine in hkrati edina govoreča maska, ob ponovnem branju otožnice izvede eksekucijo Pusta.

Na pustno nedeljo se običajno zbere med 2.000 in 2.500 ljudi. "Ljudje, pridite v Cerkno, da bo repa bolj debela," je še pozval prav vse, ki bi radi doživeli njihov običaj, in pojasnil, da s tem rekom ljudi hkrati povabijo in jim hkrati zaželijo vse dobro.

Škoromati: Zvonci, ovčja koža in pisane kape

Pustni čas je pester tudi na območju Brkinov, od koder prihajajo najstarejše pustne maske na Slovenskem. V pisnih virih se po doslej znanih podatkih škoromatovo ime namreč prvič pojavi že v prvi polovici 14. stoletja. Jan Mihalič Tomažič, predsednik sekcije Hrušiških Škoromatov je pojasnil, da so škoromati prepoznavni po zvoncih, ovčjih kožah in pisanih kapah iz papirnatih rož in trakov. "Tako so oblečeni eni izmed likov, imamo pa v povorki tudi druge like," je pojasnil. Prav vsi liki nosijo lesene maske.

Vaščani se vsako leto na prvem sestanku tradicionalno zberejo 26. decembra, na dan Svetega Štefana, in začnejo priprave. Mihalič Tomažič je pojasnil, da je glavni dogodek pustovanja "poberija", ki poteka na pustno soboto. "Na ta dan pripravimo povorko, se sprehodimo po celi vasi in se ustavljamo pri obloženih mizah, postavljenih pred hiše, kjer nas počakajo gospodinje. Običajno mize pripravi več hiš skupaj," je povedal.

"Od glavne skupine pa se loči druga skupina, in sicer poberini. Običajno so to trije najbolj prijazni fantje v vasi, ki obiščejo vsako hišo in pobirajo darove. Za razliko od vseh ostalih ta skupina ne nosi mask, zato da domači vedo, kdo je vstopil v njihov dom," je pojasnil Mihalič Tomažič in dodal, da dečki obiščejo tudi vse bolj oddaljene hiše, kar je precej naporno in morajo imeti dovolj kondicije.

"Naša skupina šteje približno 50 ljudi, so pa to samo fantje in možje. Smo edina skupina, ki se še drži tradicije, zato v skupini ni nobene ženske," je pojasnil Mihalič Tomažič. Med liki sta sicer tudi nevesta in ciganka, a tudi v ta dva lika se prelevita moška. "Kljub temu pa ženske niso izključene, brez žensk ne bi bilo nič. One delajo vse kape, rože, doma pričakajo škoromate. Brez njih res ne bi bilo nič," je dodal.

"Pazite se, če pridete v Hrušico, ker če pridete enkrat, boste zagotovo prišli še kdaj," je še povedal Mihalič Tomažič, ki je dodal, da se pri njih res držijo tradicije in da običaja ne želijo komercializirati, zato tudi vstopnine ni. Škoromate sicer pogosto povabijo na karnevale po vsej Evropi, minuli konec tedna so se odpravili v italijanski Trento. "Nedelja je medtem običajno rezervirana za karneval v Ilirski Bistrici, ki je naša občina. Tako da nas ljudje lahko vidijo tudi tam," je še dejal sogovornik.

Drežniški pustni liki: "Ta lepi" in "Ta grdi"

"Specifika Drežniškega pusta je vaška tradicija, ki izhaja iz poganstva. Pri nas like delimo na 'ta grde' in 'ta lepe'," je povedal predstavnik Drežniškega pusta Igor Uršič in pojasnil, da so "ta lepi" liki barviti, hodijo po hišah in prinašajo veselje ter srečo, "ta grdi" pa lovijo otroke in so zadolženi za odganjanje zime in prihod pomladi.

S pripravami začnejo zadnjo decembrsko soboto, sodeluje pa okoli 22 ljudi. "Največ ur gre za pripravo mask, ki jih vsako leto naredimo sami. Zadnja leta naredimo vsako leto med 10 in 15 novih mask," je pojasnil Uršič.

V soboto zjutraj se v vaški gostilni zberejo že ob 7.30, kjer se našemijo. Ob 12. pojejo kosilo, ob 13. uri je sprevod po vasi, ob 14. uri pa se začne skeč na vaškem trgu. "Skeč se zaključi okoli 17. ali 18. ure, celotni pustni program se zaključi okoli 21. ure, nato pa imamo še žur," je povedal Uršič.

Obiskovalcem bi Uršič svetoval, da ujamejo osrednji dogodek, ki se bo odvil ob 14. uri. "Skeč uprizorijo nekateri izmed 'ta grdih', vsako leto je malo drugače, se pa v skeč običajno vključuje gledalce, da sodelujejo pri izvedbi nekega dela, kmetijskega opravila, pravzaprav je lahko karkoli," je povedal in dodal, da se običajno, če je lep dan, zbere okoli 300 ljudi. Pogosto jih obiščejo tudi tujci. "Prejšnji teden me je klical nek Anglež, ki obiskuje karnevale po svetu, in si želi priti. V bistvu smo tudi med tujci kar poznani," je dodal.

"Pridite, ker vas čaka presenečenje. Tudi od vaščanov nihče ne ve, kaj lahko pričakujejo v soboto. Pri nas doma sem jaz edini, ki sodelujem, in nihče v družini, niti starši niti brat, ne vedo, kaj se bo zgodilo v soboto. Mislim, da je prav to čar našega pusta," je povabil.

Obiščete lahko tudi številna druga pustovanja v slovenskih mestih

V času pusta sicer karnevali in povorke potekajo po številnih manjših in večjih slovenskih mestih in krajih. Med drugim lahko obiščete tudi:

• Krančkov karneval
• Istrska pustna povorka Koper
• Zmajev karneval Ljubljana
• Celjski pust
• Pustni sprevod v Radovljici
• Pustni karneval na Bledu: Ljubezen je v zraku
• Pustovanje v Lenartu
• Otroško pustovanje v Kranjski Gori
• Pustna povorka po ulicah Laškega 2026