Kurilna sezona prinaša tudi nevarnosti: "Ogroženi smo vsi"

Ob nadaljnjem padcu temperatur do začetka letošnje kurilne sezone ni več daleč. Z začetkom kurjenja pa bomo vstopili tudi v del leta, ko je zrak najbolj onesnažen. Še posebej problematične so ravni delcev PM10, PM2,5 in benzoapirena, kakršnakoli izpostavljenost onesnaženemu zraku pa lahko prinese zdravstvene težave, je na današnji novinarski konferenci ministrstva za okolje (Mope) opozorilo več strokovnjakov.

Slaba kakovost zunanjega zraka je najpomembnejši okoljski povzročitelj zdravstvenih težav. Glavni vir nevarnih delcev v času kurilne sezone ostajajo mala kurišča na trda goriva – zlasti zaradi zastarelih naprav in neprimernega goriva.

V Sloveniji imamo to "nesrečo", da zaradi lege v zaledju Alp in razgibanega terena nimamo velike prevetritve, kar pomeni, da se zrak, onesnažen z delci iz kurilnih naprav, več dni zadržuje na istem območju. Iz dneva v dan tako postaja samo še bolj nasičen z onesnaževali, je izpostavil Marko Rus iz sektorja za kakovost zraka na agenciji za okolje (Arso). "Na Danskem bi veter odpihnil naše težave, tukaj pa se emisije akumulirajo," je dodal.

Kakšne zdravstvene težave nastanejo

"Ogroženi smo vsi," je opozorila tudi Majda Pohar z NIJZ. Zdravstvene posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku so različne. Kratkotrajna izpostavljenost in posledice se navadno pokažejo s poškodbami sluznice dihal. Takšne poškodbe se kažejo z draženjem, siljenjem na kašelj, poslabšanju stanja pri astmatikih. Tudi druge ranljive skupine bodo kratkotrajno izpostavljenost onesnaženemu zraku prej občutile, mednje spadajo nosečnice, dojenčki, kronični bolniki in starejši.

Če izpostavljenost onesnaženju traja dlje časa, so posledice hujše in tudi več jih je: kažejo se na srčno-žilnem sistemu, možganih in seveda pljučih. Pojavijo se lahko kronične pljučne bolezni, rak, srčna kap. Nekatere raziskave z dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku povezujejo tudi pojav sladkorne bolezni in različnih kronično degenerativnih možganskih bolezni (poslabšanje miselnih procesov). Onesnažen zrak vpliva tudi na nosečnost in plod.

V Sloveniji lahko približno sedem odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni pripišemo onesnaženemu zraku.

30 let stare peči slabe za okolje in lastnika

Škodljive vplive na okolje lahko zmanjšamo sami, je povedala direktorica direktorata za okolje na Mope Tanja Bolte. V času kurilne sezone čim bolj čisti zrak lahko zagotovimo z rednim vzdrževanjem in čiščenjem kurilnih naprav, s čimer zagotovimo zmanjšanje emisij, večji izkoristek goriva in tudi manjšo verjetnost požara.

Poleg ustrezne kurilne naprave onesnaženost ob kurjenju zmanjšamo tudi z uporabo primerno suhega lesa, ki v sebi ne sme imeti več kot 20 odstotkov vode. Nikakor ni primerno kurjenje obdelanega lesa, plastike ali drugih odpadkov.

"Z nepravilnim kurjenjem ne vplivamo samo na svoje zdravje, ampak tudi zdravje soseda in okolice," je povedala Bolte.

Energetski svetovalec Eko sklada Patricjo Božič je ob omembi kurilnih naprav opozoril, da Slovenci še vedno uporabljamo tudi 30 in 40 let stare peči, ki škodujejo tako okolju kot lastnikom. "Te peči imajo manj kot 50-odstotne izkoristke, zato se toplota izgubi, poraba lesa pa je velika."

Za vzdrževanje kurilne naprave je odgovoren vsak lastnik oziroma uporabnik sam. Servis je dobro opraviti na dve do tri leta, vsako leto pa mora napravo in dimnik pogledati tudi dimnikar, je dejal Simon Dovrtel s sekcije dimnikarjev pri OZS. "Pred kurilno sezono je skrajni čas za odpravitev nepravilnosti."

Čista naprava bo povzročila manj emisij in bo bolj varna za uporabnika.