Lahko oboleli zaradi fekalij v vodi zahtevajo odškodnino?

Zaradi onesnažene vode v ljubljanski veleblagovnici Maxi je v zadnjih dveh tednih zbolelo več sto ljudi. Prebavne težave so imeli zaposleni v veleblagovnici in tudi številne stranke, med njimi poslanci, zaposleni v NLB in na ministrstvih.
Epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je zaradi fekalnega onesnaženja vode v Maxiju do srede obravnavala kar 543 oseb. Najpogostejši simptomi so bili pri vseh podobni – driska, bruhanje, tudi vročina.

Skoraj dva tedna pozneje pa še vedno ni znan vzrok onesnaženja. "Vzroka onesnaženja nam žal, kljub vsem naporom v zadnjih dneh, še ni uspelo ugotoviti oziroma potrditi, zelo intenzivno pa ga iščemo,” so za N1 sredi tedna sporočili iz Mercatorja in dodali, da trenutno stanje vode še ni neoporečno, zato še naprej veljajo preventivni ukrepi. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je vzorce vode v objektu nazadnje odvzel v sredo ta teden. Rezultati pa kažejo, da je koncentracija bakterij bistveno nižja, so povedali za N1.

Lahko okuženi zahtevajo odškodnino?

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali lahko posamezniki, ki so imeli zaradi fekalnega onesnaženja vode zdravstvene težave, od lastnika objekta – torej Mercatorja – zahtevajo odškodnino. V Mercatorju so za N1 povedali, da je "bilo nekaj poizvedovanj strank, ki so bile v lokalih v sklopu Maxija, zahtevka za odškodnino pa ne".

Odvetnik Marko Makuc iz Odvetniške pisarne Makuc - Alagič je za N1 povedal, da je odškodninska odgovornost uporabnika (in/ali lastnika, odvisno, kdo je dolžan vzdrževati napeljavo pitne vode) objekta Maxi podana, če izvira onesnaženje pitne vode iz njegove sfere, na primer, da sistema pitne vode ni pravilno, redno in tekoče vzdrževal, da ni preverjal stanja tega, da je pri vzdrževanju nepravilno ravnal in podobno.
"Povedano drugače, samo če je vzrok onesnaženja pitne vode izven sfere tistega, ki je dolžan skrbeti za objekt (ali uporabnik ali lastnik), torej da gre za nepredvidljiv, neodvrnljiv, izreden, nepričakovan dogodek, ta ne bo odškodninsko odgovarjal. V vseh primerih, ko bi onesnaženje lahko preprečil, bo podan temelj odškodninske odgovornosti. Seveda pa bo ta podan tudi, če bi na primer uporabniki posameznih lokalov vedeli, da je voda oporečna, pa bi to gostom oziroma kupcem zamolčali in stregli oporečno vodo ali izdelke, ki so bili v stiku s to. Tudi v takem primeru bi bil podan temelj odškodninske odgovornosti," je še pojasnil.

Na naše uredništvo se je v zadnjih dneh obrnilo več bralcev, ki so imeli prebavne težave zaradi onesnažene vode. Eden od njih je za N1 povedal, da so njegovemu nečaku v enem od lokalov vodo iz pipe postregli po tem, ko so že vedeli za težave, nečak pa je nato v roku 24 ur začel bruhati, imel pa je tudi drisko.

V Mercatorju so pojasnili, da so najemnike obvestili o vseh ukrepih, ki so jih preventivno uvajali v objektu, nimajo pa natančnih informacij, kako so se odzivali na njihova navodila. "Po naših informacijah so te podrobnosti preverjale tudi nadzorne institucije, nismo pa stranka v teh postopkih, zato tudi nimamo informacij o ugotovitvah," so dodali.

Škoda je višja, če ste morali zaradi bolezni odpovedati potovanje

Se pa višina morebitne škode po besedah odvetnika Makuca presoja po dejanski škodi, ki jo je nekdo utrpel, ter je odvisna od posameznikovih okoliščin oziroma dejanske škode, ki jo je imel posameznik. "Če je nekdo zaradi zaužitja nekaj dni ležal doma in imel prebavne težave, bi bila ta odškodnina nizka, če pa bi šlo za kompliciran potek bolezni z na primer bolnišničnim zdravljenjem ali pa bi za to, ker je zbolel, moral odpovedati že plačano potovanje, pomemben poslovni sestanek in podobno, bi lahko bila odškodnina višja, temu primerna. Taka tožba je povsem običajna tožba zaradi krivdno povzročene škode in tudi v zvezi z onesnaženjem vode ne bi bila prva v Sloveniji," je dodal.

Po navedbah odvetnika lahko ljudje, ki so imeli zdravstvene težave, višino škode utemeljujejo s katerimkoli dokazom, na prvem mestu z zdravniškimi potrdili. V primeru sodnega postopka bi dokazno vrednost imela tudi pričevanja oškodovanih in drugih oseb, ki so bili priča njihovim zdravstvenim težavam. "Ne nazadnje se lahko višina škode dokazuje tudi s postavitvijo izvedencev, tako glede vprašanja temelja odškodninske odgovornosti, torej vzroka onesnaženja pitne vode, kakor glede vprašanja zdravstvenih težav in posledic teh."
Odgovornost za onesnaženje je po besedah odvetnika odvisna od najemnih (ali tretjih) pogodb, torej od tega, kdo vzdržuje skupne dele objekta (kdo vzdržuje vodovodni sistem, načeloma pa spada ta pod skupne dele). Lahko se izkaže tudi, da je odgovoren nekdo povsem tretji, ki bi bil na primer pogodbeno dolžan to vzdrževati za lastnika ali uporabnike, pa svojega dela ne bi vestno opravil, še dodaja Makuc.