Menu Item
Na družbenih omrežjih uporabniki pogosto delijo fotografije in posnetke dogajanja v prometu, ki kažejo na nevarno in prepovedano ravnanje udeležencev v prometu. Enemu takšnih smo bili priča tudi minuli konec tedna, ko je bila zaradi prometne nesreče nekaj časa zaprta štajerska avtocesta. Ob zastoju sta namreč po avtocesti hodila moški in ženska, slednja pa je za nameček, da bi opazovala dogajanje, splezala še na zaščitno ograjo. Dokaz prekrška je za laike jasen, a poraja se vprašanje, ali je to dovolj tudi za policijo?
V nedeljo je bila zaradi prometne nesreče za kratek čas zaprta štajerska avtocesta med priključkoma Žalec in Šempeter. Nastala je večkilometrska kolona vozil, ob tem pa je po družbenih omrežjih zakrožila fotografija ene izmed potnic, ki je izstopila iz vozila, splezala na zaščitno betonsko ogrado in opazovala dogajanje. Ob njej je stal moški, ki je prav tako izstopil iz vozila in dogajanje fotografiral.
“Ker reševalci še nimajo dovolj dela. Izstopanje iz vozil na avtocesti ni prepovedano brez razloga! Tole početje pa je, milo rečeno, neodgovorno. Radovednost je huda stvar,” so ob fotografiji, ki so jo delili na družbenem omrežju X, zapisali v Zavodu Reševalni pas in dodali, da se je lani na Jesenicah že pripetilo, da je oseba pri enakem dejanju padla z ograje.
Policija: Prepovedano ravnanje je treba nesporno in dokazljivo ugotoviti
S fotografije s Celjskega je torej razvidno, da sta bili osebi v prekršku, saj je hoja po avtocesti v vsakem primeru prepovedana, pa tudi nevarna. Osebo, ki hodi po avtocesti, v skladu z zakonom o cestnoprometnih predpisih čaka tudi globa v višini 150 evrov, še 80 evrov globe pa čaka tiste, ki na sebi nimajo odsevnega brezrokavnika. Se pa ob tej in podobnih na družbenih omrežjih objavljenih fotografijah, s katerih je razviden prekršek udeležencev v prometu, zastavlja tudi vprašanje, kakšne so možnosti policije, da ukrepa zoper kršitelje.
Kot so nam pojasnili na Policijski upravi Celje, dotična fotografija osebe, ki stoji na ograji, ne zadošča za neposredno izvedbo prekrškovnega postopka z izrekom globe, “saj z nje ne izhajajo bistvene okoliščine storitve prekrška, kot so identiteta kršiteljev ter natančne krajevne in časovne okoliščine storitve prekrška, to je točen kraj storitve prekrška, datum storitve prekrška, ura in konkretno protipravno ravnanje domnevnih kršiteljev”.
Dodali so, da morajo namreč policisti za izvedbo prekrškovnega postopka okoliščine prepovedanega ravnanja nesporno in dokazljivo ugotoviti, na podlagi dodatnega zbiranja obvestil od morebitnih neposrednih prič in zbiranja drugih neposrednih dokazov kot denimo morebitnih posnetkov video nadzornih kamer.
“Če so za izvedbo prekrškovnega postopka izpolnjeni vsi pogoji, se zoper kršitelje ukrepa z izdajo prekrškovne odločbe. Prekrškovni postopek z izrekom globe bi se lahko izvedel neposredno na kraju, v primeru, da bi policist protipravno ravnanje kršiteljev neposredno zaznal,” so še pojasnili na PU Celje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!