Menu Item
Projektna ekipa LIFE Lynx je ugotovila, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, malenkost več kot v preteklem obdobju. Še dodatnih pet risov ima svoje teritorije v slovenskih Alpah, kamor so jih doselili aprila lani.
V poročilu projekta LIFE Lynx so objavili, da na 4.000 kvadratnih kilometrov velikem območju slovenskih Dinaridov živi 24 risov, tri izmed njih so zaznali tudi na Hrvaškem. Skupno so v Sloveniji in Hrvaški zaznali sto odraslih risov. Spremljali so jih s pomočjo 76 lovcev in več kot 200 avtomatskih kamer.
Vključevanje izpuščenih risov v populacijo je dobro
V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS-telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se vključujejo v populacijo.
“Ris je vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce,” je pojasnil Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije.
Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo v Sloveniji in Hrvaški, trije izpuščeni pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lani, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo.
Do konca projekta bodo v dinarsko-jugovzhodno alpsko populacijo vključili štirinajst živali.
Doseljeni risi si že ustvarjajo družine
Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore.
Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.
Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zaznali pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov imeli tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na Gorenjskem, je skotila tri mladiče.
Največja grožnja parjenje v sorodstvu
Stanje populacije spremljajo tudi s pomočjo genetskih analiz, saj želijo preprečiti največjo grožnjo našim risom: parjenje v sorodstvu. Izsledki analiz so pokazali, da se je z doselitvami risov zaustavilo slabšanje genetskega stanja populacije.
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bi se glede na podatke “lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980”.
Delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo naše rise pred izumrtjem, še ni zaključeno. Nadaljevali bodo doselitve risov na območje Dinaridov – dva risa nameravajo preseliti v Slovenijo, dva pa na Hrvaško.
Te dni je šla ekipa N1 na teren – prav po sledeh risa. Izjemno zanimivo reportažo boste tako lahko brali in gledali v naši rubriki Poglobljeno ta konec tedna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje