Slovenski ribiči redno dobivajo kazni hrvaške policije in inšpekcije zaradi ribolova v delu Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi pripadel Sloveniji, Hrvaška pa ga ima za svojega. In obratno, slovenski organi redno kaznujejo hrvaške ribiče, ki pridejo lovit na to območje. Zdi se, da ribiči z ribolovom, državni organi pa s kaznovanjem uveljavljajo stališče vsake od držav do arbitražne razsodbe.
Slovenski ribiči od Hrvaške redno dobivajo kazni za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Sloveniji. Od julija do novembra, ko je rib toliko, da se izplača loviti, nekateri dobijo celo po več kazni na dan. Za vsako kazen tečejo ločeni postopki. Potem ko so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo na Hrvaškem, vključno z ustavnim sodiščem, so se slovenski ribiči obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu.
Slovenske ribiče zastopa odvetniška pisarna Vukmir iz Zagreba, ki primera ne želi komentirati in pravi, da so za vsa pojasnila pristojni na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). To namreč plačuje omenjeno hrvaško odvetniško pisarno oziroma nudi pravno pomoč ribičem v skladu z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča.
Po podatkih MKGP sta hrvaška policija in inšpekcija v slovenskem morju kaznovali 22 subjektov (posameznih ribičev in ribiških podjetij). Trenutno je pravnomočnih okoli 800 glob v skupni vrednosti okoli 780.000 evrov. Kakšni so bili dozdajšnji stroški hrvaškega odvetnika, na pristojnem ministrstvu ne razkrivajo. Plačujejo jih “v skladu z odvetniško tarifo”.
Podobna je zgodba na drugi strani. Hrvaškim ribičem kazni izrekata slovenska policija ribiška inšpekcija, tudi del teh kazni je že pravnomočen in izvršljiv. Hrvaška država plačuje odvetniško pisarno slovenskega odvetnika Mihe Kozinca, ki zastopa kaznovane hrvaške ribiče.
Skoraj tisoč incidentov
Tako slovenski kot hrvaški ribiči dobivajo dve vrsti kazni, ene za nedovoljen prehod meje, in druge za nedovoljen ribolov.
Slovenska policija nadzira celotno območje slovenskega morja, kot je določeno s sodbo arbitražnega sodišča, in tam obravnava vse prekrške fizičnih in pravnih oseb, ki so v njeni pristojnosti, pravijo na policiji. Vplutja obravnava kot mejne incidente v skladu z zakonom o nadzoru državne meje.
Na policiji so za N1 pojasnili, da je slovenska policija “v letu 2022 obravnavala 1.206 dogodkov, v katerih je bilo udeleženih skupaj 2.182 hrvaških plovil, od tega 938 plovil hrvaških varnostnih organov”. V letošnjem letu, in sicer do 21. marca, pa je policija obravnavala “102 dogodka, v katerih je bilo udeleženih 190 hrvaških plovil, od tega 87 plovil hrvaških varnostnih organov”.
Lani so policisti skupno izdali 288 plačilnih nalogov, letos pa do 1. marca 40.
Nadzor nad izvajanjem morskega in sladkovodnega ribolova pa pri nas izvaja Inšpekcija za lovstvo in ribištvo. Ta je med letoma 2018 in 2023 izdala 433 plačilnih nalogov ter 435 odločb o prekršku brez obrazložitve ter izrekla za 661.980 evrov glob. Kot pojasnjujejo, so ribiči kršili dva člena evropskih uredb, in sicer ribolov brez ustreznega dovoljenja ter oviranje inšpektorja pri izvedbi kontrole.
Vstop Hrvaške v schengen ni prinesel sprememb. Kot pojasnjuje slovenska policija, je po 1. marcu 2023 morska meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško še naprej zunanja meja. Izjeme veljajo le za redne trajektne povezave in navtični turizem, kjer oseb ne kontrolirajo sistematično. Spremembe, ki se obetajo po 26. marcu 2023, se nanašajo na odpravo kontrol na zračnih mejah na Hrvaškem, vendar trenutno letalskih povezav med Slovenijo in Hrvaško ni, zato tudi v tem delu sprememb za slovensko policijo ne bo.
Ribiči zaskrbljeni
Tisti slovenski ribiči, ki so globe dobili, so zaskrbljeni. “Če so kazni pravnomočne, so s pravnega vidika tudi izvršljive. Ribiči si želijo zagotovila države, da bi v primeru, da bi do tega prišlo, stala za njimi in finančno poskrbela zanje,” pravi Aleš Bolje, vodja svetovalne pisarne Zavoda za ribištvo v Piranu. Pisarna ribičem pomaga tako s strokovnimi nasveti o ribolovu kot z informacijami o pridobivanju državnih in evropskih sredstev, pa tudi pri administrativnih postopkih in problemih, ki jih imajo ribiči – ti pa so večinoma povezani s slovensko-hrvaškimi mejnimi vprašanji.
“Ne plujem čez pol zaliva, ker nočem imeti problemov,” pravi piranski ribič, tudi predstavnik ribičev Zlatko Novogradec, in povzema skrbi svojih kolegov, da bodo na koncu ostali sami. V slovenskem morju je aktivnih okrog 80 ribičev, a se večina ribolovu na območju, kjer jim hrvaška stran izreka globe, izogiba. Kot rečeno, je bilo oglobljenih 22, med njimi je nekaj podjetij, ki se z dejavnostjo ne ukvarjajo več, ter 18 posameznih ribičev, glavnino vseh kazni pa je prejela deveterica, ki se je tudi obrnila na ESČP.
Ne glede na to, ali bo primer obravnavalo tudi evropsko sodišče, pa bo težave ribičev treba rešiti tu in zdaj, opozarjajo. “Kazni so pravnomočne. Hrvaška policija na morju najverjetneje res ne bo ustavila slovenskega ribiča in mu zaradi neplačanih kazni zaplenila barke. Toda kaj, če hrvaški policist naključno ustavi slovenskega ribiča, ko bo ta na Hrvaškem na kopnem, z avtom?” se sprašuje Novogradec. “Ob naključnem pregledu lahko hrvaški policist v računalniškem sistemu vidi, da ste dolžnik in vas zadrži ali vam zapleni vozilo … Nič ga ne bo zanimalo, kaj je bilo na morju in da imata državi nerešene probleme, ampak bo sledil zakonu. Ne moreš biti dolžan tuji državi in se prosto sprehajati,” pojasnjuje Novogradec. Pravi, da bi bilo drugače, če bi imeli pisno zagotovilo, da se kaj takega ne bo zgodilo. V trenutni situaciji pa vse breme nosijo posamezni ribiči, ki, tako Novogradec, morajo delati, da bi preživeli.
V naslednjih tednih se bodo slovenski ribiči sestali s predstavniki slovenske vlade oziroma pristojnih ministrstev. Od njih želijo zagotovilo, da jim bo v primeru, da bi hrvaška stran kazni začela terjati, Slovenija stala ob strani. Čeprav ribiči verjamejo, da ne slovenska ne hrvaška stran ne bosta storili naslednjega koraka in terjali ribičev, želijo neke vrste pravno zagotovilo za vsak primer.
A da bi Slovenija ribičem plačala globe, ki sta jim jih naložili hrvaška policija in inšpekcija, spet ni verjetno. S tem bi posredno priznala pristojnost hrvaških organov v morju, ki je po arbitraži slovensko. Povsem enako velja v obratnem primeru za slovenske kazni hrvaškim ribičem.
Ribičem nadomestila
“Pravice slovenskih ribičev so kršene zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe s strani Hrvaške. Zaradi večletnega izdajanja kazni s strani hrvaških organov za prečkanje namišljene sredinske črte v letih samostojne Slovenije so ribiči ovirani pri izvajanju svojega dela s strani hrvaških organov na ozemlju Slovenije in je zaradi tega zabeležen upad slovenskega ribolova,” v imenu države pravijo na MKGP in dodajajo, da “Slovenija hrvaško stran vseskozi poziva, da preneha z oviranjem ribolova slovenskih ribičev v slovenskem morju, ki ga je določila arbitražna razsodba”.
Zaradi oviranega ribolova je bilo leta 2017 slovenskim ribičem izplačanih dobrih 959 tisoč evrov nadomestil zaradi oviranega gospodarskega ribolova ter 816 evrov za materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu na podlagi pravil državnih pomoči po zakonu o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča.
Najvišji izplačani znesek je bil 30 tisoč evrov za obdobje treh let, večina ribičev pa je dobila bistveno manj. To niso zneski, ki bi zagotavljali preživetje, je pa “bolje nekaj kot nič,” pravi Novogradec.
Pojasnjuje, da v območju čez polovico zaliva, ki ga hrvaška kljub razsodbi pojmuje kot svojega, lovijo predvsem ribiči z vlečnimi mrežami (kočami), na tistem koncu pa v sezoni lovijo tudi morske liste. Sicer pa v slovenskem morju v glavnem lovijo moškatne hobotnice, sipe, ribone, ciplje, orade, liste, brancine, lignje in kozice. “Je pa rib veliko veliko manj kot pred desetletji,” pravi Novogradec, ki je eden od redkih, ki se preživlja izključno z ribolovom. “Vendar živim iz meseca v mesec,” še dodaja.
Šest let od razglasitve arbitražne razsodbe
Letos poleti bo minilo šest let, odkar je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško in s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama. Sloveniji je v skladu z razsodbo pripadlo 80 odstotkov Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem. “Kljub zavračanju Hrvaške, da pristopi k implementiranju arbitražne razsodbe, Slovenija izvaja vse potrebno za uveljavitev razsodbe”, glede arbitraže še vedno piše na spletnih straneh slovenske vlade.
Pred dobrim letom dni, ko je slovensko vlado še vodil Janez Janša, so mediji poročali o tem, da sta državi blizu dogovora, ki bi rešil težave slovenskih in hrvaških ribičev.
Cilj pogovorov, ki so takrat več mesecev potekali v tajnosti, je bil začasen skupni ribolov hrvaških in slovenskih ribičev na omejenem območju v Piranskem zalivu. Ribiči z obeh strani meje naj bi po tem dogovoru lahko prehajali mejni črti, o katerih se državi ne strinjata. Poleg tega bi razveljavili vse izdane kazni ribičem iz Hrvaške in Slovenije ter ustavili sodne postopke, ter ribiče prenehali kaznovati. Šlo naj bi za začasno rešitev, ki ne bi prejudicirala končnega dogovora o meji.
Hrvaški premier Andrej Plenković je tedaj dejal, da je obojestransko kaznovanje ribičev absurd, s katerim služijo le odvetniki. Predsednika vlad sta takrat za oblikovanje končnega načrta zadolžila zunanja ministra, dogovarjanje pa so prekinile volitve oziroma menjava slovenske vlade.
Kot zdaj uradno sporočajo s slovenskega zunanjega ministrstva, med Slovenijo in Hrvaško ne potekajo pogovori glede ribolovnega režima. “Pri tem poudarjamo, da državi že zavezuje Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki vsebuje določbe glede ribištva. Po SOPS deluje Stalna mešana komisija, ki je pristojna tudi za pogovore o izvajanju tega režima,” še pravijo na zunanjem ministrstvu. Gre za sporazum iz leta 2001, torej še pred vstopom držav v EU in arbitražno razsodbo. Ribiški del sporazuma, ki je dovoljeval ribolov slovenskim ribičem ob zahodni obali hrvaške Istre do Vrsarja in hrvaškim ribičem v Piranskem zalivu, se ne izvaja, slovenski ribiči si tega niti ne želijo.
Neuradno slovenska stran zdaj čaka na nov hrvaški predlog, saj so bili vsi dozdajšnji v škodo slovenskih ribičev.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje