Menu Item
V Sloveniji je lani 14.402 ljudi zbolelo za rakom, umrlo pa jih je 6.898. Najpogostejše oblike raka pri nas so bile rak prostate, pljuč in dojk. Pri moških je bilo največ primerov raka prostate, in sicer malo manj kot četrtina, pri ženskah pa je več kot četrtino obolenj z rakom predstavljal rak dojk. Zdravniki pred svetovnim dnevom pozivajo k udeležbi v presejalnih programih Dora, Zora, Svit in projektu Togas.
Pred svetovnem dnem boja proti raku, ki ga vsako leto zaznamujemo 4. februarja, zdravniki pozivajo k udeležbi v presejalnih programih Dora, Zora, Svit in projektu Togas. Na pojavnost raka vpliva tudi življenjski slog, zato med drugim priporoča skrb za zdravo prehrano ter izogibanje alkoholu in kajenju.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je število novih primerov rakavih obolenj bo do leta 2050 naraslo na 35 milijonov, kar bo za 77 odstotkov več kot leta 2022, je danes opozorila Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru WHO. Kot glavne krivce za porast obolenj z rakom je navedla tobak, alkohol, debelost in onesnaženost zraka.
Po raziskavi IARC, ki je zajemala 185 držav, je lansko leto zaradi raka umrlo 9,7 milijona, zbolelo pa skoraj 20 milijonov ljudi. Ob tem agencija poudarja, da skoraj vsak peti človek v svojem življenju zboli za rakom, vsak deveti moški oziroma dvanajsta ženska pa zaradi te bolezni umre.
Najbolj smrtonosna oblika raka lani je bil rak na pljučih, zaradi katerega je umrlo 1,8 milijona ljudi in predstavlja 18,7 odstotkov vseh smrti zaradi raka. Sledijo rak debelega črevesa in danke z 900.000 ter rak na jetrih s 760.000 smrtnimi primeri.
Največ ljudi je lani zbolelo za rakom na jetrih, in sicer 2,5 milijona ljudi. Sledijo še rak dojk (2,3 milijona ljudi), rak debelega črevesa in danke (1,9 milijona ljudi) in rak prostate (1,5 milijona ljudi). Pri ženskah je bil rak dojk najpogosteje diagnosticiran in najbolj smrtonosen rak, pri moških pa rak pljuč.
V Sloveniji je medtem po podatkih IARC lansko leto 14.402 ljudi zbolelo za rakom, umrlo pa jih je 6.898. Najpogostejše oblike raka pri nas so bile rak prostate, pljuč in dojk. Pri moških je bilo največ primerov raka prostate, in sicer malo manj kot četrtina, pri ženskah pa je več kot četrtino obolenj z rakom predstavljal rak dojk.
Družinska zdravnica v ZD Ljubljana Nena Kopčavar Guček je med nasveti za preprečevanje raka naštela tudi izogibanje ionizirajočemu sevanju in drugim snovem iz okolja, spremljanje telesne teže, ogibanje soncu in redno gibanje. Priporoča tudi udeleževanje na preventivnih pregledih na delovnem mestu in pri osebnem zdravniku ter v nacionalnih programih ter cepljenje proti HPV in hepatitisu B, ki v 20 odstotkih lahko povzroči raka jeter, je povedala na današnji novinarski konferenci.
“Predvsem pa opazujmo svoje telo,” je pozvala. Svetuje pozornost na vse spremembe telesa, nenavadne oblike, zatrdline in asimetrije, ki se pojavijo ter na kri v urinu, na blatu ali izločkih iz črevesa, saj tam “nima kaj iskati”.
Moški, starejši od 50 let, naj bodo še posebej pozorni na nenavadne motnje uriniranja, inkontinenco, bolečine v spodnjem delu trebuha in v presredku, saj to pripomore k zgodnejšem odkrivanju raka prostate. “Povišana temperatura, nočno potenje, vse nenavadne spremembe telesne teže, ki jih nismo povzročili namenoma ali vsaj zavestno, so lahko razlog za to, da stopimo po nasvet k zdravniku,” je še dodala.
Rak je mogoče z zdravim življenjskim slogom v 30 odstotkih preprečiti, tretjino rakov pa je mogoče zelo uspešno zdraviti, če jih odkrijejo pravi čas. Spomnila je, da se presejalnim programom pridružuje projekt presejanja in zdravljenja okužbe z bakterijo helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca (Togas).
“To je bakterija, ki je izjemno odporna in edina preživi v zelo kislem okolju želodca,” je pojasnila Kopčavar Guček. Ocenjujejo, da lahko bakterija v dveh do štirih odstotkih povzroča raka želodca.
Rak želodca je namreč četrti najpogostejši rak v svetovnem merilu, pogostejši so le pljučni rak, rak danke in debelega črevesja in rak jeter. V Sloveniji sicer letno zaznajo približno 470 primerov raka na želodcu, zaradi tega raka pa letno umre 350 oseb, petletno preživetje pa je 30-odstotno.
V projektu Togas bodo zato naključno izbrali 6000 asimptomatskih državljank in državljanov, starih med 30 in 34 let, ki jih bodo povabili na testiranje na bakterijo helicobacter pylori. Opravili bodo odvzem krvi, tisti s pozitivnim izvidom pa bodo nato opravili še dihalni test, s katerim bo dokončno potrjena prisotnost bakterije v želodcu. Pozitivnim bo osebni zdravnik predpisal 14-dnevno zdravljenje s kombinacijo antibiotikov in zdravil za zniževanje želodčne kisline.
Za okužbo z bakterijo h. pylori je sicer značilna bolečina v zgornjem delu trebuha, v žlički, občutek kisline v ustih, lahko je prisotna slabost. Zdravniki pa okužbo prepoznajo, če ob terapiji z zdravili za zmanjševanje želodčne kisline ni izboljšanja. Okužba se prenaša s slino, torej ob hranjenju z istim priborom, pitjem iz iste skodelice, uporabi iste zobe krtačke in s poljubljanjem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje