Menu Item
Evropski vinogradniki poročajo, da je bila lanska letina ena najslabših v zgodovini. Za vse to pa krivijo vse bolj ekstremno vreme. Tudi slovenski vinarji opažajo, da imajo podnebne spremembe vse večji vpliv na proizvodnjo vina. "Trgatev je vsako leto zgodnejša in nestabilno vreme bistveno vpliva na količino pridelka," pravijo v Vipavski dolini.
Lanska letina vina je bila na svetovni ravni rekordno nizka, kaže poročilo Mednarodne organizacije trte in vina. Po podatkih organizacije, v katero je včlanjenih 50 držav in zastopa tri četrtine svetovne vinogradniške pokrajine, je pridelava vina lani dosegla najslabše rezultate po letu 1962.
V Evropski uniji se je proizvodnja vina v letu 2023 zmanjšala za deset odstotkov, kar je druga najmanjša količina pridelanega vina od začetka tega stoletja, piše Euronews.
Strokovnjaki za tako slabo letino krivijo ekstremne vremenske razmere, kot so suše in poplave, v splošnem pa naj bi se v zadnjih letih negativen trend kazal kot posledica podnebnih sprememb.
Med državami, ki so se po poročanju Euronewsa znašle na največjem udaru, so tri naše sosede: Avstrija, Italija in Madžarska. Kaj pa na vse to pravijo slovenski vinarji in kako ocenjujejo lansko letino?
Na zahodu ne najbolje, a katastrofe ni bilo
Štajerski in pomurski vinogradniki so trgatve leta 2023 začeli občutno pozneje kot leto pred tem – leta 2022 so se v primerjavi z lanskim letom spopadali s sušnim in vročim poletjem. Leto 2023 pa je bilo eno najzahtevnejših, saj so ga zaznamovala pogosta neurja s točo, plazovi in prekomerne padavine, zaradi česar je bilo zelo zahtevno varstvo vinske trte.
Na Ormoškem so se spopadali z nekaj težavami z boleznimi trte, na ptujskem in haloškem območju so jo odnesli razmeroma dobro, medtem ko je radgonskim vinogradnikom toča julija 2023 odnesla več kot pol pridelka.
“Pri tistem vinarju, ki mu je lani veliko pobrala pozeba ali toča, je bilo hudo. Lani je bila na nekaterih območjih, kjer je veliko gnilo, zelo slaba letina,” je za N1 povedal Stojan Ščurek, lastnik vinarije Ščurek v Dobrovem pri Brdih.
Pri njih je bila letina leta 2023 dokaj običajna, saj so se odločili za biološko pridelavo, pri kateri je treba biti veliko bolj pazljiv, “zato smo jo dobro odnesli”, je dejal. Glede na vremenske razmere so z lansko letino tako zadovoljni, a Ščurek priznava, da ni bila ena bolj vrhunskih. Vendarle pa od kupcev dobivajo pohvale tudi za letnik 2023.
Na vipavsko znamko vina Vipava 1894 lanske vremenske razmere, kot so poplave, niso imele nobenih vplivov, vendarle pa letos upajo na približno 30 odstotkov več grozdja, kot so ga proizvedli lani. Kadar je letina slabša, to v vipavski kleti Vipava 1894 pomeni manj vina, ne pa vina slabše kakovosti, so pojasnili za N1.
Kaj poslabša letino?
Na kakovost in obilnost letine vpliva marsikaj. Najslabše so po besedah vinarjev preobilne padavine, ki povečajo možnost za bolezni trte, pa tudi suša, ki trto izpostavi ožigu. Težavi sta tudi toča in zmrzal. Tudi temperaturne skrajnosti, kot smo jim bila priča aprila, vinarjev niso ravno razveselile.
Podobno razlaga Ščurek: če imajo kakovostnega vina manj, ga dajo v normalne polnitve in s tem izboljšajo kakovost, ki tako iz leta v leto ostane konstantna. Dodaja še, da kljub različno dobrim letinam ne spreminjajo cene letnikov vina, čeprav slabše letine zahtevajo več stroškov in dela.
“Od letnika 2018 praktično skoraj ni bilo ‘normalne’ trgatve”
“Podnebne spremembe se kažejo predvsem v tem, da je trgatev vsako leto zgodnejša in nestabilno vreme bistveno vpliva na količino pridelka. Od letnika 2018 praktično skoraj ni bilo ‘normalne’ trgatve,” so pojasnili pri Vipavi 1894.
Enako tudi pri vinih Ščurek in v Ptujski kleti v zadnjih letih opažajo trend za trto neugodnih vremenskih pojavov. “Želimo si zmernih razmer, brez ekstremov, kot smo jim bili priča v minulih letih (vetrolom, toča, neurja) in brez širitve bolezni vinske trte, kot so zlata trsna rumenica, oidij in peronospora,” je za N1 dejal direktor trženja v Ptujski kleti Vinko Mandl.
Zadnjih 15 ali 20 let spremembe opaža tudi Stojan Ščurek. Pri njih so se tako odločili za skrb za večjo kakovost kljub morebitnemu zmanjšanju pridelka, prav tako so se natančno posvetili legi in podlagi trte. Po njegovih besedah je to v Goriških brdih še posebej pereč problem, ker ni namakanja, kar se bo dolgoročno moralo spremeniti, če bodo tamkajšnji vinarji želeli obstati. Za zdaj se, kot pravi, prilagajajo ekstremom, ki jih imajo. Sorta, ki pri njih najbolje uspeva, je prav Rebula, ki je po besedah ščurka “idealna sorta za podnebne spremembe”.
Kakšne so napovedi za letošnjo letino?
Čeprav so nekateri letošnji vremenski dogodki – denimo nedaven drastičen padec temperatur in z njim povezana pozeba – pri nekaterih vinogradnikih najverjetneje povzročili nekaj škode, pa je po besedah vseh sogovornikov o prihajajoči letini še prezgodaj govoriti. Kakšna bo letina, je običajno namreč jasno vidno šele tik pred trgatvijo.
“Letošnja letina bo zaradi lanske toče na nekaterih legah manjša, saj je toča poškodovala rodni les. Tudi letos je marca toča na nekaterih legah poškodovala sorte, ki zgodaj odganjajo. V aprilu je na nekaterih nižjih legah Vipavske doline nekoliko škode naredila tudi pozeba. Ampak ker v naši kleti odkupujemo grozdje iz celotne Vipavske doline, vedno lahko dobimo lege, ki jih vreme ni prizadelo,” so napovedali v podjetju Vipava 1894.
Kakšno pa bi moralo biti vreme do jeseni, da bi bila letina dobra? Optimalni scenarij je po Ščurkovih besedah takšen: poleti bi moralo vsaka dva tedna dobro deževati, nato pa bi moralo biti okoli tri tedne pred trgatvijo popolnoma suho. “To bi bilo idealno, ampak ne moremo vplivati na to. Moraš se prepustiti, to je kmetijstvo,” je zaključil vinar.
“O kakovosti in količini letnika bomo lahko govorili po trgatvi. Če pa se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da so letnice, ki se končajo s številko 4 (2014, 2004, 1994, 1984 …) slabše od povprečja. Obstajajo pozitivne izjeme. In na takšno vinogradniki in vinarji srčno upamo letošnje leto,” je bil mnenja tudi Mandl.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje