Lastnikom denacionaliziranih stanovanj bi poplačali razliko do tržnih najemnin

Foto: PROFIMEDIA

Vlada je sprejela predlog novele stanovanjskega zakona. Ta sledi odločbi ustavnega sodišča glede neprofitnih najemnih razmerij za nedoločen čas v stanovanjih, vrnjenih denacionalizacijskim upravičencem. Pravnega položaja najemnikov 10 let ne bi spreminjali, razliko do tržne najemnine bi doplačala država, so sporočili po seji vlade.

S predlagano zakonsko novelo se urejajo težave najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, kar izhaja iz odločbe ustavnega sodišča z dne 15. junija 2023. Sodišče je ugotovilo, da so določeni členi zakona o denacionalizaciji in stanovanjskega zakona neustavni, ker se nanašajo na najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih najemniki sklenili z lastniki stanovanj, ki so jim bila vrnjena v denacionalizaciji.

Bistvene spremembe v predlogu novele so, da bi se lastnikom denacionaliziranih stanovanj v začasnem obdobju desetih let zagotovi doplačilo najemnine do višine priznane tržne najemnine. V tem začasnem desetletnem obdobju pa bi se najemnikom denacionaliziranih stanovanj zagotovila možnost pridobitve neprofitnega stanovanja oziroma javnega najemnega stanovanja pod posebnimi pogoji.

Lastnik stanovanja lahko glede na predlog novele zahteva preveritev lastništva stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ustreza površinskim normativom, lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe pa je podlaga za odpoved najemne pogodbe. Po poteku začasnega obdobja bi se najemnina določila prosto, najemno razmerje pa bi še naprej ostalo v veljavi za nedoločen čas.

Denacionaliziranih stanovanj z neprofitno najemnino okoli 500

Ministrstvo za solidarno prihodnost je ob oddaji predloga novele v javno obravnavo navedlo, da je stanovanj, ki jih zadeva sodba ustavnega sodišča, po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) o najemnih poslih za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine v državi približno 500. Po Gursovih podatkih je povprečna uporabna površina stanovanja približno 65 kvadratnih metrov, povprečna starost najemnikov pa več kot 70 let.

Predlog sprememb stanovanjskega zakona vključujejo tudi dopolnitve, ki urejajo pridobivanje podatkov, potrebnih za delovanje občin, javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Poleg tega predlog novele stanovanjskega zakona prinaša novo opredelitev Stanovanjskega sklada RS kot javnega sklada. V predlogu novele so dodani tudi novi členi, ki določajo število članov uprave sklada, njihov način imenovanja in razreševanja ter pristojnosti.

Druga dopolnitev omogoča, da republiški stanovanjski sklad podeljuje dolgoročna posojila z ugodnimi obrestnimi merami za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj lokalnim skupnostim, javnim stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam, so še sporočili iz ministrstva za solidarno prihodnost.