Menu Item
Poslanci so potrdili novelo gradbenega zakona, s katero želijo rešiti kadrovsko problematiko gradbene inšpekcije in izboljšati digitalizacijo na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj. Novela znižuje izobrazbeno strukturo kot pogoj za pridobitev statusa gradbenega inšpektorja. Za imenovanje bo po novem dovoljena nižja stopnja izobrazbe (prva bolonjska stopnja) ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov.
DZ je danes z 48 glasovi za in 27 proti potrdil novelo gradbenega zakona. Ta širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja, in spreminja uvedbo sistema eGraditev tako, da bo ta uvedena postopno in dokončno do januarja 2026.
Novela znižuje izobrazbeno strukturo kot pogoj za pridobitev statusa gradbenega inšpektorja. Za imenovanje bo po novem dovoljena nižja stopnja izobrazbe (prva bolonjska stopnja) ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov. “S to spremembo bomo omogočili večji nabor potencialnih novih gradbenih inšpektorjev in učinkovitejšo delitev znotraj same inšpekcije,” je pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Kot je orisal v današnji razpravi v DZ, je število gradbenih inšpektorjev v desetih letih padlo s 77 na 62, povprečna starost inšpektorja je 55 let, pri čemer bo v naslednjih dveh, treh letih pogoje za upokojitev izpolnila tretjina inšpektorjev. Zanimanje za ta poklic je zaradi odgovornosti in nizkega plačila v primerjavi z gospodarstvom zelo nizko, je dodal.
“Na gradbeni in geodetski inšpekciji je 8146 zadev nerešenih, torej 136 zadev na inšpektorja. Neobdelanih prijav je 7238, povprečen čas za odprtje zadeve je 303 dni, za rešitev pa 659 dni. Sklep o dovolitvi izvršbe je izdan v 4247 primerih, letno se odstrani od nič do pet objektov, v povprečju pa je na leto zaključenih 3600 zadev. Najbrž te prve številke povedo, da je stanje katastrofalno,” je še navedel.
Novela spreminja tudi e-poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja (eGraditev). Sistem bi moral po veljavnem zakonu zaživeti z letom 2024, po novi rešitvi pa se ga bo uvedlo postopoma po upravnih organih do 5. januarja 2026. Kot prva je za uvedbo sistema eGraditev marca 2024 predvidena Upravna enota Postojna, ki ji bodo sledile druge upravne enote. Kot zadnja je predvidena uvedba v osrednjeslovenski regiji in na ministrstvu.
Z zamikom datuma vzpostavitve eGraditve se premika tudi sprememba načina plačila komunalnega prispevka iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja na fazo prijave začetka gradnje, obveznost prijavljanja gradnje stavbe, ki je enostavni objekt, in vzpostavitev gradbene parcele.
V SDS so predlagali, da bi zamik skrajšali na do začetka leta 2025, a DZ tega predloga ni podprl. Sledil je pojasnilu novega ministra, ki je povedal, da za ta projekt ni bilo niti ljudi niti denarja. “Dobra stvar je, da se odpravljajo napake, ki so se pokazale v testni fazi, ki je zaključena,” je ocenil in dodal, da ima postopno uvajanje določene prednosti: “Če bi se izkazalo, da je ta začetni del malo bolj obetaven, bomo lahko skrajševali ostale roke.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje