Menu Item
Slovenija bo uvedla letalsko podnebno dajatev. Plačevali naj bi jo tisti, ki letijo z manjšimi zasebnimi letali. Bogataši, ki si lahko privoščijo tovrstna potovanja, kljub ogromnim izpustom plačujejo zelo nizke davke. Greenpeace pa zbira podpise pod peticijo, da bi zasebna letala prepovedali.
Vlada bo predvidoma v prihodnjih tednih potrdila podnebni zakon in ga predala poslancem, ki ga bodo obravnavali po rednem postopku. Medtem ko v zakonu ne bo sprva obljubljene ukinitve subvencij za fosilna goriva, pa zakon prinaša novo dajatev za zasebna oziroma manjša letala. Za vsak vzlet ali pristanek v Sloveniji bodo plačali vsaj 250 evrov. Določba o letalski podnebni dajatvi naj bi se začela uporabljati 1. januarja 2026.
Ko je govora o obdavčitvi “zasebnih letal”, imamo običajno v mislih manjša letala, ki jih imajo v lasti ali jih najemajo bogati posamezniki. Težje pa je to definirati v zakonodaji – Slovenija jih bo tako obdavčila glede na težo in število potnikov. T. i. enkratna letalska podnebna dajatev bo veljala za zračni prevoz v mednarodnem in notranjem prometu z zrakoplovi, katerih največja vzletna masa presega 5700 kilogramov in imajo kapaciteto do 19 sedežev, so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in okolje (MOPE).
Kdo bo plačal? Izjeme pa: nujni leti, pomoč, pristanki v sili
Višina dajatve bi se obračunala glede na največjo vzletno maso zrakoplova. “Za zrakoplove z največjo vzletno maso 5700 kg bi se obračunala letalska dajatev v višini 250 evrov, nato pa za vsakih dodatnih 1000 kg največje vzletne mase še dodatnih 50 evrov,” je v predlog zakona zapisalo MOPE. Zavezanci za plačilo letalske dajatve bi bili operaterji zrakoplovov.
Zakon predvideva nekatere izjeme, to so nujni leti v medicinske ali humanitarne namene, za potrebe zaščite in reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvzeti so tudi pristanki v sili. Dajatve pa bodo oproščeni tudi leti državnih zrakoplovov, torej tujih in slovenskih politikov, ki letijo s falconom oziroma drugimi manjšimi letali.
Okrog 3000 vzletov in pristankov
Točnih podatkov o tem, koliko je bilo tovrstnih letov v preteklih letih, država nima. Ocenjujejo pa, da bi dajatev zajela približno 3000 vzletov in pristankov na leto. Če bi za vsakega od njih plačali 250 evrov, bi se v proračun torej nateklo 750.000 evrov.
Po podatkih Evropske komisije, ki jih navaja MOPE, podobne dajatve poznajo v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. “Čeprav se zasnova dajatve med državami razlikuje, vse temeljijo na enakem cilju – zmanjševanju vpliva zasebnih letal na podnebne spremembe,” pravijo na MOPE.
Pa bi se zaradi novega davka bogataši s svojimi letali utegnili preusmeriti v sosednje države? Na MOPE ocenjujejo, da ne. “Razlogi za to so predvsem v tem, da ta dajatev predstavlja sorazmerno majhen delež celotnih stroškov tovrstnih letov. Poleg tega je večina zasebnih letov namenjena poslovnim potovanjem, kjer je glavni cilj skrajšanje časa potovanja. Preusmeritev na sosednja letališča bi to časovno prednost znatno zmanjšala, kar pomeni, da taka rešitev za uporabnike ni smiselna,” so zapisali na ministrstvu.
Povedano drugače – za tiste, ki letijo na tak način, 250 evrov ni veliko denarja. Kot smo pisali v članku Zasebna letala pri nas: kdo leti z njimi in koliko stane najem?, so ključni razlogi za najem takih letal več prostora in udobja, zasebnost in možnost pristanka na manjših letališčih, ki so bližje končnim destinacijam, s čimer potniki prihranijo čas. Prav tako jim ni treba čakati na letališčih, saj zadostuje, da so na lokaciji 15 minut pred vzletom.
Visoki izpusti, nizki davki
Letalski prevozniki v Evropski uniji morajo od leta 2012 plačevati dajatve na izpuste v okviru sistema za trgovanje z emisijami (ETS). Sistem zajema izpuste ogljikovega dioksida, ki nastanejo med leti znotraj Evropskega gospodarskega prostora, a so vanj vključeni samo letalski prevozniki, ki letno izpustijo več kot 10.000 ton CO2, ne pa tudi poleti za zasebne, vojaške ali reševalne namene.
Zavezani letalski prevozniki morajo za vsako tono CO2 enkrat letno predati emisijske kupone, od katerih so jih doslej 85 odstotkov prejeli brezplačno, preostali del pa kupili. Brezplačne emisijske kupone za letalstvo bodo po evropski direktivi do leta 2026 postopoma odpravili, uvedene pa bodo spodbude za uporabo trajnostnih letalskih goriv.
Medtem ko posamezne države sprejemajo podobne ukrepe kot Slovenija – Nemčija in Francija na primer letalsko okoljsko takso, ki je odvisna od dolžine leta –, pa celovite podnebne politike na tem področju ni. O morebitni obdavčitvi na svetovni ravni ni govora niti na podnebnih konferencah COP, saj za letalstvo niso pristojne.
Mednarodno obdavčitev bi lahko uvedla Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), a za zdaj o tem ni govora. ICAO je sicer uvedla globalno shemo za zmanjšanje emisij iz letalstva CORSIA (Carbon Offsetting and Reduction Scheme for International Aviation), a so njihove zahteve še manj stroge od evropskih.
Letalski prevozniki morajo spremljati in poročati o emisijah CO2 iz mednarodnih letov. Če presežejo svoje emisije iz leta 2020, naj bi dokupili ogljična nadomestila, s tem denarjem pa financirali projekte, ki zmanjšujejo emisije.
Sistem velja le za mednarodne, ne pa tudi za notranje lete, še do leta 2027 pa je vključitev v sistem prostovoljna. Prav tako CORSIA ne velja za operaterje z majhnimi emisijami (do 10 tisoč ton CO2 letno), torej tudi za nekatere prevoznike z manjšimi flotami manjših letal. Tako letalo na primer na poti iz Pariza v New York izpusti od 15 do 30 ton CO2, povprečen Slovenec pa v celem letu okrog sedem ton.
Greenpeace bi zasebna letala prepovedal
Ker so zasebna letala izključena iz že tako nizkih obdavčitev letalstva, povzročajo pa ogromno podnebno škodo, jih želijo v okoljski nevladni organizaciji Greenpeace kar prepovedati. Pod peticijo “Prepovejmo zasebna letala” so od pomladi zbrali več kot 270 tisoč podpisov.
“Naš načrt je pridobiti široko javno in politično podporo za razkritje družbene in okoljske škode, ki jo povzročajo zasebna letala, ter zahtevati sistemske spremembe,” pravijo pri Greenpeaceu.
In kako bi tako prepoved uveljavili? Najprej bi pritisnili na EU. “Zavedamo se, da lahko oblikovanje politike na ravni EU traja več let, vendar bomo dosledni na vseh stopnjah političnega procesa in zahtevali ter zagovarjali popolno uveljavitev prepovedi,” pravijo v organizaciji in dodajajo, da lahko “načeloma vsaka država prepove domače lete, dve državi skupaj lahko prepovesta lete med tema državama, EU lahko prepove lete znotraj EU. Za lete izven EU bi ta potrebovala dvostranske dogovore z ustreznimi državami, odločitev globalne letalske agencije bi lahko prepovedala vse lete na svetovni ravni”.
Socialna pravičnost pred luksuznimi emisijami
Prepričani so, da prepoved zasebnih letal ni bistvena le za okoljsko trajnost, ampak tudi za socialno pravičnost. “Zbrane podpise bomo predstavili ključnim evropskim in nacionalnim odločevalcem ter jih pozvali k takojšnjim korakom za prepoved zasebnih letal po celotni EU. Poleg tega bomo zagovarjali prerazporeditvene politike, kot je obdavčitev superbogatih, za financiranje trajnostnih rešitev, ki koristijo ljudem in planetu, na primer cenovno dostopen javni prevoz,” še pravijo pri Greenpeaceu.
Njihov cilj je “mobilizirati državljane, odločevalce in organizacije civilne družbe, da dajo prednost podnebni in socialni pravičnosti pred luksuznimi emisijami najbogatejših posameznikov”.
V zadnjih petih letih so se ogljični izpusti zasebnih letal zvišali za skoraj polovico. Tisti, ki redno letijo z zasebnimi letali, na leto proizvedejo 500-krat več izpustov CO2 kot povprečen Zemljan. Zasebna letala uporablja le približno 256.000 ljudi po svetu, to je 0,003 odstotka svetovnega prebivalstva. Vsak od njih ima v povprečju 123 milijonov dolarjev (115 milijonov evrov) premoženja, je pokazala nedavna študija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje