Menu Item
Številne šole se zaradi pomanjkanja učiteljev soočajo s situacijo, ko mora določen predmet poučevati učitelj, ki za to nima formalne izobrazbe. Matematiko tako včasih uči učiteljica razrednega pouka ali učitelj fizike, fiziko poučuje strojnik, razredni pouk pa študentka pedagoške fakultete. "Število manjkajočih učiteljev je dvakrat tolikšno, kot je bilo spomladi," opozarja predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. In dodaja, da je to, da se na vse mogoče načine 'pokriva' predmete, za katere na šoli ni formalno izobraženega učitelja, "povsem neprimerno". "A druga možnost je, da zapremo vrata šol."
“Konec junija nismo imeli nobenega učitelja matematike na šoli,” nam je povedala ravnateljica Osnovne šole Prule v Ljubljani Maja Mehle. “Srečo smo imeli, da nam je do septembra uspelo dobiti tri, četrti pa se je zaposlil s 1. oktobrom, kar pomeni, da smo morali septembra za dva oddelka 6. razreda pouk matematike ‘pokriti’ drugače.”
En oddelek je v tem času učil učitelj, ki sicer uči fiziko, a je tudi učitelj matematike. V drugem oddelku pa je matematiko učila učiteljica razrednega pouka, je pojasnila sogovornica.
Ob tem je zagotovila, da sta oba učitelja dobra pedagoga in da v razred tudi sicer nikoli ne vstopa nekdo, ki nima ustreznega znanja in afinitete do določenega predmeta.
Učitelj dal odpoved, en mesec so ga nadomeščali vsi
Ravnateljica Osnovne šole Vavta vas Sabina Erjavec je povedala, da na njihovi šoli 6. in 7. razred matematiko uči učiteljica razrednega pouka, 8. razred pa učitelj fizike in tehnike.
“Septembra nismo imeli učitelja za šport in za razširjeni program, ker nam je tik pred zdajci ena kandidatka odpovedala. En mesec smo tako nadomeščali učitelja, ki ga ni. Nadomeščali so vsi, kdor je imel čas. Nadomeščati pa je bilo treba tudi daljšo bolniško odsotnost. V septembru smo imeli več kot 400 ur nadomeščanj.”
Študentko, ki uči razredni pouk, morajo plačati iz lastnih sredstev
Šole poročajo tudi o težavah s pomanjkanjem učiteljev razrednega pouka. “Moja pomočnica je učiteljica razrednega pouka. Glede na obremenitve bi lahko učila štiri ure, a uči 14 ur tedensko, ker nimamo drugega učitelja,” je še povedala Maja Mehle.
“Enega od razredov prve triade v celoti uči študentka razrednega pouka pedagoške fakultete. A težava je, da ministrstvo njenega dela ne plačuje. Šola ga mora plačati iz lastnih sredstev,” pravi.
Na OŠ Vavta vas so sredi septembra ostali brez ene učiteljice razrednega pouka, kar so prav tako morali reševati z nadomeščanji. “Na razpisu za zaposlitev za nedoločen čas nismo dobili niti ene prijave,” pa pojasnjuje Erjavec.
Fiziko učijo strojniki, kemijo inženirji kemije
Ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš je pred časom za N1 povedala, da ravnatelji kadrovski manko rešujejo tudi z zaposlovanjem tistih, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev. Tako recimo fiziko ponekod učijo strojniki, kemijo pa inženirji kemije ali kemijske tehnologije.
Šole namreč lahko od julija 2023, ko se je spremenila zakonodaja, pod določenimi pogoji zaposlujejo tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja oziroma brez strokovnega izpita.
“Do kdaj lahko zdržimo?”
Vodja aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol Mateja Urbančič Jelovšek pravi, da je šolam na območju Ljubljane kljub kadrovski stiski z veliko truda uspelo zagotoviti izvajanje pouka.
Na vprašanje, ali se je že zgodilo, da se pouk določenega predmeta zaradi odsotnosti učitelja v določenem obdobju ne bi izvajal, je odgovorila, da takšnega podatka nima. Dodala pa je, da so na eni od šol pred dvema letoma imeli primer, ko se je tja prepisala učenka, ki v določenem ocenjevalnem obdobju na prejšnji šoli ni dobila nobene ocene iz matematike. “izkazalo se je, da na tisti šoli v tistem obdobju ni bilo učitelja matematike.”
“Šole si pomagamo na vse načine, da izvajamo vse predmete in da otroci niso prikrajšani,” je povedala Sabina Erjavec. “Iščemo vse mogoče rešitve – angažiramo študente, iščemo upokojene učitelje, dodatno obremenimo zaposlene … A za kakšno ceno in za kako dolgo? Ljudje so preobremenjeni in zbolevajo. Do kdaj lahko zdržimo?”
“Sivo polje”
Koliko učiteljev v slovenskih šolah trenutno uči predmete, za katere nimajo formalne izobrazbe, ni znano, je opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.
“Problem ni samo to, da primanjkuje učiteljev. Enako velik, a bistveno bolj prikrit problem je to, da morajo učitelji učiti predmete, za katere niso usposobljeni. Če učitelj za biologijo uči še matematiko, ker učitelja za matematiko ni, bi se to moralo voditi kot neustrezno zasedeno delovno mesto oz. kot predmet, za katerega šola nima ustreznega učitelja, a vprašanje je, ali šole ministrstvu to sporočajo. To je sivo polje, ki ga ministrstvo po našem mnenju ne zaznava v celoti.”
Na šolah primanjkuje dvakrat toliko učiteljev kot spomladi
S tem se strinja tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. Zato so se zbiranja podatkov lotili sami.
Kot nam je povedala, podatke, ki so jih s pomočjo ankete dobili od šol, še analizirajo, a že zdaj je jasno, da je situacija veliko slabša, kot je bila preteklo šolsko leto. “Število manjkajočih učiteljev je dvakrat tolikšno, kot je bilo spomladi,” je opozorila Mihelič.
To, da se na vse mogoče načine ‘pokriva’ predmete, za katere na šoli ni formalno izobraženega učitelja, je ocenila kot “povsem neprimerno”. “A druga možnost je, da zapremo vrata šol,” je bila neposredna.
“Bojimo se, da bo nivo znanja upadel”
Ključno vprašanje v takšni situaciji je: ali zaradi tega nivo znanja pri učencih lahko upade? “Hočeš nočeš se bo v takšni situaciji dolgoročno znižal,” je dejala Sabina Erjavec. “Borimo se, da se ne bi. A bojimo se, da se bo,” se strinja Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov.
Tudi v srednjih šolah se namreč soočajo z enakimi težavami. Slovenske novice so pred dnevi poročale, da so na eni od ljubljanskih gimnazij ostali brez učitelja fizike, zaradi česar so imeli dijaki najprej nekaj dni suplence drugih predmetov, za nekaj tednov – dokler dela ne bo začel nov učitelj – pa so angažirali študenta fizike.
Počkar meni, da je bolje, da dijake uči študent fizike, kot da jih fiziko uči učitelj, ki je strokovnjak za povsem drugo področje. “Nujno pa je, da ima tak študent mentorja – učitelja, ki uči isti predmet, s katerim se lahko skupaj pripravljata in ki mu nudi pomoč. Brez tega ne gre.”
“Ti učitelji morajo čim prej pridobiti manjkajoča znanja”
Prof. dr. Janez Vogrinc, donedavni dekan ljubljanske pedagoške fakultete, poudarja, da si naš šolski sistem trenutno ne more privoščiti, da bi ostal brez učiteljev, ki učijo predmete, za katere nimajo formalne izobrazbe. Zato je pomembno, da se obstoječe stanje uredi.
“Dejstvo je, da je takšnih učiteljev v šolah trenutno zelo veliko. Nekateri že nekaj let učijo predmet, za katerega formalno niso usposobljeni. Najprej bi morali ugotoviti, kateri med njimi so dobri in je smiselno, da to delo opravljajo še naprej, ter kakšna formalna izobrazba jim za to manjka. V sodelovanju s fakultetami in resornim ministrstvom bi bilo smiselno za vsakega od teh učiteljev pripraviti načrt in mu omogočiti, da čim prej pridobi ustrezno formalno izobrazbo in s tem vsa potrebna znanja.”
Pomembno je tudi, da imata tako učitelj brez ustrezne formalne izobrazbe kot študent, ki vstopa v učilnico, mentorja, je dodal. “Oba nujno potrebujeta mentorsko vodenje, izkušenega učitelja, na katerega se lahko kadarkoli obrneta. Temu bi morali zagotoviti dovolj časa, mentorsko delo pa tudi ustrezno ovrednotiti. Brez takšne organizacije dela se kakovost šolskega dela lahko zelo zniža.”
Če namreč učitelj svojega dela ne opravlja dobro – to pa navsezadnje velja tudi za tiste učitelje, ki imajo formalno izobrazbo – ima to lahko posledice tako za osvojeno znanje oziroma učni uspeh učencev kot tudi za interes učencev za določeno področje.
Ali so slabi rezultati pri fiziki posledica pomanjkanja učiteljev fizike?
Vogrinc je ob tem opozoril, da smo na nacionalnem preverjanju znanja iz fizike pri devetošolcih že drugo leto zapored zabeležili skrb vzbujajoče nizke dosežke – v povprečju malo nad 30 odstotki, kar je močno pod povprečjem drugih predmetov. Ob tem se sprašuje, ali bi lahko prav pomanjkanje učiteljev, ki je na področju fizike posebej pereče, prispevalo k takšnemu rezultatu.
Nekaj vprašanj o tem smo naslovili tudi na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, katerega vodenje je pred kratkim prevzel dr. Vinko Logaj. Zanimalo nas je predvsem, kakšno je stališče ministrstva do tega, da tudi temeljne predmete učijo učitelji, ki za to nimajo formalne izobrazbe, ali pa študenti. Vprašali smo tudi, kako šolam pri tem pomaga ministrstvo, saj je več sogovornic opozorilo, da so šole pri iskanju rešitev prepuščene same sebi. Na odgovore ministrstva še čakamo.
Logaj: Graditi na profesionalizmu učiteljev in postaviti mejo staršem
V Sloveniji primanjkuje več tisoč učiteljev, že dlje časa opozarjajo v Svizu in v Združenju ravnateljev. Razlogov je več. Mojca Mihelič je povedala, da številni odhajajo iz šolstva in iščejo službo drugje, zanimanja mladih za pedagoške študije ni veliko, zato je težko nadomeščati učitelje, ki se upokojujejo. Povprečna starost učiteljev v Sloveniji je namreč med najvišjimi v Evropi.
Ravnatelji ob tem opozarjajo, da številni učitelji iz šolstva odhajajo ne (samo) zaradi nizkih plač, ampak tudi zaradi problematičnega odnosa staršev in posledično otrok.
Logaj je v intervjuju za STA povedal, da verjame, da imamo v Sloveniji “dober šolski sistem, ki daje tudi rezultate na mednarodnih merjenjih”. Zaveda se, da so ti v zadnjem obdobju nekoliko padli, in napoveduje vrsto ukrepov. Med drugim je spomnil, da je premier Robert Golob napovedal povečanje sredstev za področje vzgoje in izobraževanja.
Pozdravil je pripravo novega plačnega zakona v javnem sektorju, s katerim se po njegovih besedah odpravljajo anomalije, zaradi katerih se marsikateri mlad učitelj ni zaposlil v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Reševanje kadrovske problematike je sicer po njegovih besedah dolg proces: “Tega ni mogoče rešiti v enem letu, ker se s kadrovsko problematiko srečujejo tako rekoč vsi sektorji,” je povedal za STA.
Če želimo okrepiti vlogo učiteljev, je treba po ministrovem prepričanju na eni strani graditi na profesionalizmu, na drugi strani pa postaviti mejo pri vplivu staršev. Zato načrtuje diskusijo o tem tako z združenji osnovnih in srednjih šol kot z dijaško organizacijo in z zvezo svetov staršev.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje