Nalezljiva bolezen vinske trte zlata trsna rumenica se je letos še bolj razširila. "Ugotavljamo, da so okužene skoraj vse občine v severovzhodni Sloveniji," pravijo pristojni. Pri enem največjih vinarjev in izvoznikov slovenskih vin, Puklavec Family Wines, so imeli lani zaradi bolezni kar 25 odstotkov manjši pridelek od načrtovanega. In kot pravijo, je stanje tako obupno, da nekateri manjši vinogradniki že opuščajo pridelavo. Za preprečevanje širjenja te okužbe vinogradov pa je res ključno, da ukrepajo vsi. Tudi tisti, ki imajo pred hišo zgolj kakšno brajdo za senco.
Neozdravljiva bolezen vinske trte zlata trsna rumenica se je letos še bolj razširila po slovenskih vinorodnih pokrajinah. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte pa sčasoma propadejo. Škoda je (lahko) ogromna.
Ključno je, da se nevarnosti zaveda prav vsak vinogradnik in pravočasno ukrepa, to pa velja tudi za tiste, ki imajo okoli hiše zgolj kakšno trto za senco, opozarjajo strokovnjaki.
Zlata trsna rumenica se je v Sloveniji prvič pojavila leta 2005 v okolici Kopra, v naslednjih letih pa se je razširila še na vzhod države. Leta 2021 so zabeležili obsežen izbruh na ljutomersko-ormoškem območju.
Bolezen se hitro širi
Na spodnjih zemljevidih – prvi je iz lanskega, drugi pa iz letošnjega leta – je videti, kako naglo gre bolezen naprej. Okužena območja so označena vijoličasto, okrog njih pa so varovalna območja označena oranžno. Medtem ko se na Primorskem bolezen od lani ni razširila, pa je drugače na vzhodu Slovenije, od Dolenjske do Prekmurja. Skoraj celotno območje, ki je bilo še lani jeseni označeno kot varovalno, je letos že okuženo.
Foto: Kmetijski inštitut Slovenije, maj 2024
Foto: Kmetijski inštitut Slovenije, september 2023
“Okuženo območje se je razširilo. Na podlagi lanskih vzorčenj in pozitivnih rezultatov ugotavljamo, da so okužene skoraj vse občine v severovzhodni Sloveniji,” pravi Jože Miklavc z oddelka za varstvo rastlin Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Maribor.
Kriv je škržatek
Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati. “Na vseh okuženih območjih morajo vinogradniki obvezno opraviti tri tretiranja z insekticidom za zatiranje ameriškega škržatka,” pojasnjuje Miklavc.
Ta žuželka namreč najpogosteje prenaša bolezen z okuženih na zdrave trse. Na varovalnih območjih sta obvezni dve tretiranji, poleg tega pa morajo vinogradniki med trte namestiti rumene lepljive plošče. “Če se nanje ujamejo več kot štirje odrasli osebki škržatka na teden, morajo opraviti še tretje tretiranje,” opozarja.
“Cvetoča podrast v vinogradih mora biti v času tretiranja z insekticidi zaradi varovanja čebel in drugih opraševalcev pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo fitofarmacevtsko sredstvo (FFS) doseglo,” poudarja uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Poleg tega je nujno odstranjevanje okuženih trt. “Trte, ki kažejo bolezenske znake, je treba sproti odstranjevati. Tako se potencial za širjenje bolezni zmanjša, saj četudi škržatek preživi tretiranja, ni rastlin, ki bi bile okužene in s katerih bi bolezen prenesel na zdrave trte,” razlaga Miklavc.
Ameriški škržatek (Foto: Kmetijski inštitut Slovenije)
Miklavc opozarja tudi na trte v ohišnicah oziroma brajde. “Tudi te je treba pozorno pregledati in obolele odstraniti ter jih vsaj enkrat tretirati s sredstvi, ki jih je mogoče v kmetijskih trgovinah kupiti tudi brez izkaznice o usposobljenosti za uporabo fitofarmacevtskih sredstev,” svetuje.
Neozdravljiva bolezen trte
“Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Značilno je rdečenje ali rumenenje listov ter zvijanje listnih robov navznoter. Pojavi se venenje in sušenje grozdov,” opisujejo pri UVHVVR. Vinogradniki lahko na okuženih območjih za odstranjene in uničene trse zaprosijo tudi za finančno nadomestilo oziroma državno pomoč.
Škoda zaradi trsne rumenice (Foto: UVHVVR)
Kakšna bo škoda?
Bolezen je v preteklih letih močno prizadela enega največjih vinarjev in izvoznikov slovenskih vin, Puklavec Family Wines. Običajno letno skupaj s partnerji pridelajo okrog štiri milijone kilogramov grozdja, iz katerega nastane dobre tri milijone litrov vina.
“Lani smo zaradi zlate trsne rumenice pridelali za 25 odstotkov manj od načrtovanega,” pravi glavni tehnolog Puklavčevih vinogradov Branimir Žličar.
Lani so okužene trte izruvali in na novo nasadili vinograde s 100 tisoč trtami na 20 hektarjih, poleg tega pa dodali še 30 tisoč trt v stare nasade. Škoda je velika, saj trta obrodi šele po treh ali štirih letih.
Manjši vinogradniki že opuščajo pridelavo
Po Žličarjevih besedah so na nedavnem srečanju vinogradnikov na temo preprečevanja bolezni ugotovili, da so mnogi manjši vinogradniki opustili pridelavo, saj so bili njihovi vinogradi preveč prizadeti. “Ostajamo večinoma zgolj profesionalni pridelovalci,” opisuje.
Fotografija je simbolična (Foto: Profimedia)
“O tem, kakšna bo letina in kako bo nanjo vplivala bolezen, še ne moremo govoriti,” pravi Jože Miklavc s KGZ Maribor. “Bolezenski znaki se pojavljajo, že lani so morali sploh na območju ljutomersko-ormoških goric odstraniti ogromno trt. Letošnjega stanja še ne moremo oceniti, saj se na nekaterih trtah bolezen pokaže hitro, na drugih šele tik pred koncem jeseni,” opisuje negotovost vinogradnikov. “Težave poskušamo omiliti, izničiti pa se jih ne da. To je tek na dolge proge,” zaključuje Žličar.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje