Menu Item
Premier Robert Golob je na letnem posvetu vodij slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov na Brdu pri Kranju pohvalil njihovo trdo delo, ki je še okrepilo mednarodni ogled Slovenije. Ob tem je izpostavil številne politične in zlasti gospodarske izzive, ki čakajo Slovenijo in svet. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je poudarila dosedanjo aktivnost v iskanju miru in napovedala prizadevanja za poenoteno zunanjo politiko, ki govori z enim glasom.
Premier Robert Golob se je v današnjem nagovoru slovenskim diplomatom na 28. posvetu diplomacije na Brdu pri Kranju zahvalil zunanjemu ministrstvu in diplomatski mreži za trdo delo. Vidno vlogo je po njegovih besedah odigralo predstavništvo pri Združenih narodih v New Yorku v času, ko se svet sooča s številnimi izzivi.
Premier je v tem pogledu izpostavil menjavo oblasti v ZDA, ki bo imela velik vpliv na geopolitične razmere in trgovinske tokove po svetu. Kot zaskrbljujoče je označil napovedi o uvedbi carin, vendar ni želel napovedovati, kakšne spremembe bi lahko prinesla nova vlada v Washingtonu pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.
“Na eni strani so obeti veliki, da zna ravno ta zamenjava administracije pripeljati […] do zaustavitve spopadov. Nihče ne skriva teh pričakovanj, o teh tudi novi predsednik Trump sam govori. Prihodnji trije meseci bodo zagotovo pokazali, koliko je možnosti, da do česa takega pride, tako v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu. Ne želim napovedovati ničesar, pa vendar se zdi, da smo ravno sedaj bližje miru ali pa vsaj zaustavitvi spopadov, kot smo bili v preteklih šestih mesecih,” je dejal.
“Na drugi strani so precej bolj zaskrbljujoče napovedi o uvedbi carin, ne bom govoril o nobeni trgovinski vojni, ker je za to zagotovo prezgodaj, ampak napovedi carin tako do Evrope kot tudi do Kitajske, in Evropska unija bo morala redefinirati svojo pozicijo s tega vidika,” je dodal.
Golob se je v svojem nagovoru ob političnem dogajanju posvetil gospodarskim izzivom, ki čakajo Slovenijo, Evropsko unijo in svet. Dejal je, da se porajajo številna vprašanja, ki so v glavnem povzeta v poročilu nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, in Bruselj mora poiskati številne odgovore.
“Moramo najti način, kako bomo bistveno povečali sredstva za inovacije, raziskave in razvoj na eni strani, predvsem pa poskrbeli, da bo ta denar prišel do pravih učinkov tudi z vidika konkretnih globalnih produktov, na drugi strani najti načine, kako sprostiti znatna finančna sredstva, ki so danes bodisi vezana v varčevalnih vlogah evropskega prebivalstva ali pa celo naložbah čez lužo na ameriških borzah”.
Kapitalska in finančna unija je po premierjevih besedah eden največjih izzivov trenutnega mandata nove Evropske komisije, pri čemer Sloveniji “ne kaže čisto najbolje, zato mora priti do pomembnega zasuka”. Slovenija se z Draghijevimi priporočili strinja in jih že izvaja v svoji politiki, je dodal.
Poleg teh izzivov, ki jih sam vidi kot najpomembnejše na dolgi rok, je Golob omenil obrambno in vojaško industrijo ter odnos do žarišč po svetu. “Z evropske perspektive je najbolj izpostavljena Ukrajina, vendar to ni edino žarišče v svetu, do katerega moramo imeti zelo jasna stališča,” je dejal.
Premier je omenil tudi novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki naj bi jo vlada predvidoma sprejela danes na seji, ki bo prav tako potekala na Brdu pri Kranju. Dejal je, da bo Slovenija zasledovala strategijo uravnotežene politike, ki predvideva popolno spoštovanje ustanovne listine Združenih narodov in postavljanje mednarodnega prava nad nacionalne interese.
Fajon: EU mora dejansko sodelovati pri reševanju globalnih problemov
O izzivih preteklega leta je spregovorila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. “A smo s prizadevnostjo in vztrajnostjo v njem pustili jasno sled, saj Slovenija na mednarodnem prizorišču pridobiva vse večjo mednarodno prepoznavnost in veljavo,” je prepričana.
Slovenija si je po njenem mnenju tudi v Varnostnem svetu ZN, kjer se izteka prvo leto njenega članstva, pridobila velik ugled kot država, ki je čvrst steber v zavezništvu za mir in ki vodi načelno zunanjo politiko brez dvojnih standardov.
Izpostavila je tudi prizadevanja slovenske diplomacije na področju iskanja miru v svetu. Poudarila je pomen načelnosti in solidarnosti z Ukrajino in menila, da “brez končanja ruske agresije ne bo varne in stabilne Evrope”.
Glede konflikta na Bližnjem vzhodu zagotavlja, da se slovenska prizadevanja za ustavitev sovražnosti, ki po njenem mnenju kažejo znake genocida, niso končala s priznanjem Palestine kot neodvisne in suverene države. Skrbi jo, kako se “na pravilih utemeljen mednarodni red spreminja v na moči utemeljen mednarodni kaos”, čeprav ne meni, da smo na pragu svetovne vojne.
Kritična je bila do brezpogojne uporabe veta v Varnostnem svetu ZN in nespoštovanja mednarodnega prava v svetu in v tej luči med drugim vidi potrebo po reformi Združenih narodov, za kar da si bo prizadevala tudi Slovenija.
Spremembe pa so nujne tudi v EU, čeprav je po njenem prepričanju najpomembnejše mogoče uveljaviti brez sprememb pogodb.
“Evropska unija mora dejansko začeti sodelovati pri reševanju globalnih problemov, ne se zgolj prilagajati nanje. Mora se bolj povezati, biti bolj suverena, bolj drzna in svobodna v svojih idejah in odločitvah. Ne more se več v celoti zanašati na zavezništva, sploh pa ne zgolj na tradicionalna,” je dejala.
Kot jamstvo kolektivne varnosti Fajon je izpostavila zvezo Nato. “Ostati mora hrbtenica transatlantskega sodelovanja in ključni prostor, tudi po sistemu vrednot, v katerem bomo zagotavljali kolektivno in nacionalno varnost,” je poudarila.
V luči nekaterih nesoglasij, ki so zaznamovala zunanjo politiko Slovenije v preteklem letu, je obljubila, da bodo na ministrstvu v prihodnje “energijo vlagali v poenoteno zunanjo politiko, ki v Evropi in svetu govori z enim glasom”.
Ministrica je zagotovila, da bo Slovenija ostala gonilna sila širitvenega procesa EU, za katerega pričakuje, da bo “pospešen, bolj verodostojen, učinkovit in pravičen”. “Vztrajali bomo pri zagovarjanju prehoda na odločanje s kvalificirano večino v fazah širitvenega procesa, kjer je to smotrno, in pri blejski zavezi, da do leta 2030 pomagamo k vključitvi vsaj nekaterih kandidatk,” je zagotovila.
V četrtek bo sicer zbrane nagovorila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, v petek pa še predsednica republike Nataša Pirc Musar. Srečanje naj bi teklo v znamenju aktualnih zunanjepolitičnih tem in vloge, ki jo imata v svetu tako Slovenija kot EU. Posvetili se bodo tudi širitvi unije, v drugem delu pa se bodo glede na napovedi zunanjega ministrstva osredotočili na konkurenčnost, gospodarstvo, spremenjeno varnostno okolje ter kulturo in Slovence po svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje