Levica in Klakočar Zupančič pri referendumu o obrambnih izdatkih na različnih bregovih

Na dnevnem redu jutrišnje izredne seje državnega zbora je tudi predlog resolucije, ki predvideva, da bi se obrambni izdatki še letos dvignili na dva odstotka, do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. Po sklicu izredne seje, ki so jo zahtevali poslanci Svobode in SD, pa je Levica vložila predlog za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov.

V najmanjši koalicijski stranki so pričakovali, da bodo v skladu z zakonodajo in s prevladujočo parlamentarno prakso poslanci najprej odločali o referendumu in šele v primeru njegove zavrnitve potrjevali resolucijo. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, da naj bi državni zbor odločitev o posvetovalnem referendumu sprejel, preden končno odloči o posameznem vprašanju.

Da bi morali poslanci najprej glasovati o predlogu za posvetovalni referendum in šele nato o resoluciji, bo Levica po navedbah vodje poslanske skupine Mateja Tašnerja Vatovca izpostavila tudi na jutrišnji seji parlamenta. A ji predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič očitno ne bo prisluhnila.

Klakočar Zupančič: Resolucija v nasprotju z zakoni ni zavezujoča

Kot je dejala Klakočar Zupančič, bodo poslanci na jutrišnji seji odločali o resoluciji, na eni od naslednjih sej pa bo prišel na vrsto tudi predlog Levice za posvetovalni referendum. Odločitev, da o referendumu ne bodo glasovali pred potrjevanjem resolucije, je utemeljila z navedbami, da je resolucija politični akt in v nasprotju z zakoni ni zavezujoča.

"Predlog za razpis posvetovalnega referenduma lahko blokira samo tiste akte, ki so dokončni v pravnem smislu. Resolucija pa ni pravni, ampak je politični akt, ki v pravnem smislu ne ustvarja nobenih pravic in dolžnosti. Nobene ovire ni, da državni zbor ne bi mogel odločati o resoluciji," je navedla Klakočar Zupančič.

Poudarila je, da je takšno razlago podala že pri odločanju o resoluciji o jedrski energiji in predlogu za posvetovalni referendum o projektu JEK 2, ki je bil sicer kasneje umaknjen. Ob tem pa je izpostavila, da pri sprejemanju zakonov državni zbor ne more sprejeti dokončne odločitve, če je vložen predlog za posvetovalni referendum.

"Mislim, da ni prav, da bi predlog za posvetovalni referendum oviral odločanje o resoluciji, ki je politični akt. V tem delu spreminjamo parlamentarno prakso," je poudarila Klakočar Zupančič in dodala, da mora biti predlog za razpis posvetovalnega referenduma na plenarni seji obravnavan v roku 30 dni.

V prejšnjih parlamentarnih mandatih se je sicer obravnava zakonov zaradi predlogov za posvetovalne referendume zavlekla za mesec dni. Klakočar Zupančič pa je v tem mandatu to pohitrila tako, da je opozicijske pobude za posvetovalne referendume na seje uvrščala že pred iztekom 30-dnevnega roka.

"Posvetovalni referendumi niso orodje za oviranje zakonodajnih postopkov. Gre za institut, s katerim se državljanke in državljane vpraša o nekem pomembnem vprašanju. Žal so bili predlogi za razpis posvetovalnih referendumov prevečkrat uporabljeni kot sredstvo za oviranje sprejemanja odločitev državnega zbora in temu moramo narediti konec," je poudarila Klakočar Zupančič, ki sicer referendumskega predloga Levice ne vidi kot zavlačevanje.

Tašner Vatovec: Referenduma ne bomo umikali, še vedno je aktualen

Matej Tašner Vatovec pa je na vprašanje N1, ali bi lahko Levica predlog za posvetovalni referendum, če do njegove obravnave ne bo prišlo pred potrjevanjem resolucije, umaknila, odgovoril, da ne. Dejal je, da bo referendum še vedno aktualen, zato ga tudi niso vezani konkretno na resolucijo, temveč na dolgoročno dogajanje na obrambnem področju.

Urška Klakočar Zupančič s svojimi navedbami potrjuje razmišljanja v poslanski skupini Gibanje Svoboda. "V Svobodi menimo, da referendum v tem trenutku, ko se sprejema resolucija, ni potreben," je dejala vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič. Ob tem je še izrazila prepričanje, da Levici ne bo uspelo zbrati dovolj glasov za razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih.