Ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko se strinja z navedbami premierja Roberta Goloba, da bi morali volilci bojkotirati referendum o dodatku k pokojninam za umetnike, ki ga je zahtevala največja opozicijska stranka SDS. Po njenih besedah je obstrukcija referenduma, ki je skregan z zdravo pametjo, povsem legitimen izraz politične volje. V SDS pa premierjev poziv k bojkotu referenduma razumejo v luči tega, da bodo proti zakonu glasovali tudi volilci Svobode. Njihov poslanec Andrej Hoivik je dejal, da bi po novem zakonu dodatek k pokojnini avtomatično dobil tudi Prešernov nagrajenec in nekdanji jezuit Marko Rupnik, ki se sooča z obtožbami o spolnih zlorabah redovnic. Da prva naloga politike niso pozivi k bojkotu, pa opozarjajo v koalicijski SD.
Predsednik vlade Robert Golob je v sinočnjem pogovoru za POP TV in Televizijo Slovenija napovedal, da bo Gibanje Svoboda volilce pozvalo, naj se ne udeležijo zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je zahtevala največja opozicijska stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše.
Poslanci so odlok o razpisu referenduma, ki bo 11. maja, potrdili na današnji izredni seji. “V Gibanju Svoboda smo se že odločili, da se bomo v kampanjo vključili. Vključili pa se bomo tako, da bomo ljudi pozvali k bojkotu tega nesmiselnega in sramotnega referenduma,” je v oddaji Odmevi na TVS poudaril premier Golob.
Ob tem je bil kritičen do ravnanja SDS, ki poskuša po njegovih besedah umetnike in kulturnike, ki so bili nagrajeni z najvišjimi državnimi priznanji, postaviti na sramotilni steber. “Vse svoje sile bomo usmerili v to, da ljudem pokažemo, kako ti populisti s svojimi škodljivimi in sramotnimi manevri v resnici škodijo slovenskemu narodu, ne samo slovenski državi. Prepričan sem, da bodo ljudje to spoznali,” je dodal predsednik vlade.
Predsednik vlade Robert Golob (Foto: Denis Sadiković/N1)
Ministrica Vrečko: Umetnike je treba zaščititi pred napadi SDS
Da bi bilo treba referendum bojkotirati, ocenjuje tudi ministrica za kulturo iz vrst Levice Asta Vrečko. “Ta referendum je usmerjen proti umetnosti in kulturi, sami predlagatelji pa prostodušno povedo, da je to tudi referendum proti vladi. Na plečih kulture in umetnosti se gredo najbolj politikantski in pritlehni kulturni boj. Absolutno se strinjam, da je treba takšen referendum tudi bojkotirati,” je dejala ministrica Vrečko.
Kot je poudarila, se bo sicer tudi Levica aktivno vključila v referendumsko kampanjo, saj čutijo dolžnost, da umetnost in kulturo zaščitijo pred napadi stranke SDS: “Drugače bo prevladal sovražni govor proti umetnicam in umetnikom, ki jih imajo v SDS za lenuhe in prisklednike. SDS pri tem referendumu znova zavaja, manipulira ter govori neresnice in laži proti umetnosti in kulturi. To je nedostojno, zato se bom kot ministrica in koordinatorka stranke vključila v kampanjo.”
Na vprašanje, kakšno sporočilo bodo volilcem poslali s pozivom za bojkot referenduma, pa je ministrica odgovorila, da je obstrukcija referenduma, ki je skregan z zdravo pametjo in ki je del kampanje SDS pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, povsem legitimen izraz politične volje. “Tudi jaz mislim, da je bolje izraziti svojo politično voljo na takšen način, da ostaneš doma, da ne sodeluješ v predvolilnih kampanjah in podpiraš tega, kar počne SDS,” je navedla Vrečko.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: Žiga Živulović Jr./F. A. Bobo)
Ob tem je spomnila, da bo referendum, ki ga je zahtevala SDS, davkoplačevalce stal približno 6,6 milijona evrov. “Če bo nov zakon na referendumu padel, bo namreč obveljal stari zakon iz leta 1974, ki bo še naprej omogočal arbitrarno podeljevanje dodatkov k pokojninam brez transparentnih kriterijev,” je še opozorila ministrica za kulturo.
SD: Prva naloga politike niso pozivi k bojkotu
Da gre pri referendumu za politično orodje za spodkopavanje podpore kulturi, umetnikom in ustvarjalcem, ocenjujejo tudi v SD. “Še več, predlagatelji stisko upokojenk in upokojencev, za katere v javnih nastopih tako radi izražajo skrb, izrabljajo za manipulativna in skrajno zavajajoča sporočila, zopet so uporabili tudi zanje zanje utečen manever delitev v družbi, ki ostaja rdeča nit politike SDS,” poudarjajo v SD.
Kot so poudarili, želi SDS takšno politiko sedaj financirati z davkoplačevalskim denarjem v višini 6,6 milijona evrov. “O nagovoru naše stranke volivkam in volivcem o referendumu se bomo še pogovorili, vsekakor pa menimo, da prva naloga politike niso pozivi k bojkotu, temveč da se na podlagi argumentov in dejstev državljanke in državljani odločajo po meri lastne presoje o določenem vprašanju,” so še sporočili iz stranke, ki jo vodi Matjaž Han.
Predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han (Foto: Igor Kupljenik/Bobo)
V SDS uveljavitvi zakona nasprotujejo, ker menijo, da peščici upokojencev prinaša neupravičene privilegije. “Napovedan bojkot referenduma s strani predsednika vlade razumemo kot dejstvo, da bodo tisti volilci, ki so pred tremi leti volili Svobodo, šli na referendum in glasovali proti temu zakonu. To seveda pozdravljamo,” je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik.
Hoivik: Takšen poziv predsednika vlade je v nasprotju z ustavo
Kot je poudaril Hoivik, imajo po 90. členu ustave pravico do glasovanja na referendumu vsi državljani, ki imajo volilno pravico. “To pa pomeni, da predsednik vlade kot najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti v nasprotju z ustavo poziva ljudi, da naj ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti ter da naj ne pristopijo k demokratičnemu odločanju, ki je vrhunec demokracije,” je opozoril poslanec SDS.
Ob tem je dodal, da bi v primeru potrditve novega zakona dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti avtomatsko prejel tudi Prešernov nagrajenec in nekdanji slovenski jezuit Marko Rupnik. Ta se že dlje časa sooča z obtožbami o spolnem zlorabljanju redovnic, zaradi tega pa se bo moral zagovarjati tudi pred vatikanskim sodiščem.
Poslanec SDS Andrej Hoivik (Foto: Borut Živulović/BOBO)
“Če bo v veljavi ostal dosedanji zakon iz leta 1974, bo vlada še naprej imela diskrecijsko pravico in gotovo smo si vsi na jasnem, da ne leva ne desna vlada patru Rupniku ne bi podelila dodatka k pokojnini,” je dejal Hoivik. Ministrica Vrečko je Rupnika v luči obtožb o spolnem in psihičnem nasilju nad redovnicami že pred časom pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, ki so mu jo leta 2000 podelili za mozaik v kapeli Odrešenikove matere v Vatikanu.
V NSi pa v luči premierjevih pozivov k bojkotu referenduma pričakujejo, da bodo ljudje izkoristili pravico do najvišje oblike demokracije. “Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da bodo referendum bojkotirali,” je dejala njihova poslanka Iva Dimic. Pozive k bojkotu referenduma je označila za neprimerne, “saj mora politika vedno reči, da ima oblast v državi ljudstvo”.
Proti bi moralo glasovati okoli 340 tisoč volilcev
Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na zakonodajnem referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev. Število volilcev, ki je moralo za uspeh referenduma glasovati proti, se je v zadnjih letih gibalo okoli 340.000.
Foto: Borut Živulović/Bobo
Od skupaj 23 zakonodajnih referendumov jih je bilo doslej po takšnem sistemu izpeljanih osem, zavrnitveni kvorum pa je bil dosežen samo dvakrat. Nasprotnikom zakonov je zadostno število volilcev na volišča uspelo pripeljati v dveh primerih – volilci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah. Udeležba na tem referendumu je bila ena najvišjih v zgodovini, glasovanja se je udeležilo 46,5 odstotka volilcev. (STA)
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje