Levica predlaga referendum: 20 milijard evrov "za ljudi, ne za orožje"

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je danes na odboru državnega zbora za obrambo, kjer so obravnavali in pozneje potrdili predlog obrambne resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, dejal, da so se za predlog za razpis referenduma odločili, saj o povečanju obrambnih izdatkov ni bila opravljena široka javna razprava.

"Ta odbor (odbor DZ za obrambo, op. p.) je na svoji 15. nujni seji 5. aprila sprejel sklep glede vprašanja povečevanja obrambnih izdatkov, ki je napotoval k temu, da se opravi široka in vključujoča javna razprava. Ta razprava se ni nikoli zgodila," je poudaril Vatovec. Ob tem je vodja poslanske skupine Levica dejal, da se je sicer zgodil en posvet, ki ga je 15. maja organizirala vlada, a je bil sestavljen zgolj iz dveh panelov, kjer so sodelovali samo "podporniki militarizacije oziroma povečevanja obrambnih izdatkov".

Kot je še poudaril Vatovec, sprejeti sklep odbora tako ni bil spoštovan. Ob tem je opozoril na številne raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih in naj bi nakazovale na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dviga obrambnih izdatkov. "To tudi krha legitimnost in demokratičnost te odločitve, ki se jo je odločila sprejemati vlada," je poudaril in dodal, da so iz omenjenih razlogov v poslanski skupini pripravili predlog posvetovalnega referenduma, kjer bi volilce povpraševali po tem, ali se strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP.

"Ta trenutek v naši družbi ne potrebujemo več militarizacije, temveč da se začnemo tudi v okviru tega, kar nam nalaga ustava, pogovarjati o tem, kako bomo zagotavljali mir," je povedal v parlamentu.

20 milijard evrov bi lahko namenili za socialna vprašanja

Govorimo o znesku 20 milijard za deset let, je opozoril Vatovec. "20 milijard, ki bi jih lahko ob tem, da je ta vlada zagnala številne investicije in sprejela ukrepe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske krize, ki bi jih lahko namenili za socialna vprašanja, za vprašanja, kako bomo kot družba bolj solidarni in na ta način bolj odporni," je poudaril. Največje grožnje za varnost državljanov Slovencev so po mnenju Levice okoljska kriza, stanovanjska kriza in zdravstvo. "Za nas je ta dilema enostavna, treba je vlagati v ljudi, ne v orožje," je poudaril vodja poslanske skupine Levica.

Dodal je, da je prepričan, da imajo veliko somišljenikov, ki menijo, da je treba spoštovati slovensko ustavo, ta pa pravi, da se naša obramba gradi na politiki miru.

Zahteve, ki prihajajo iz Nata, so praviloma prej vzrok za težave, s katerimi se soočamo, kot rešitve zanje," je dodal Vatovec.

V Levici so nasprotovali tudi obrambni resoluciji, ki jo je vlada sprejela konec maja. Vsi trije ministri iz vrst stranke Levica so tedaj glasovali proti resoluciji, ob tem so bili kritični, saj da se obrambna resolucija sprejema že tretjič v zadnjih štirih letih, njena vsebina pa da sledi trenutno veljavni, le da je na "steroidih".

Skladno z nedavno sprejeto obrambno resolucijo naj bi se obrambni izdatki Slovenije do konca leta dvignili na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa bi se povečevali na tri odstotke BDP, s čimer naša država sledi napovedim mednarodne skupnosti, da bodo morale države zveze Nato in Evropske unije namenjati več denarja za obrambo in lastno varnost.

Resolucija predvideva širjenje tudi prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe in nacionalno varnost obravnava celostno. Tako poleg modernizacije SV vključuje krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe.

Predlog obrambne resolucije potrjen

Odbor DZ za obrambo je podprl predlog resolucije, ki predvideva dvig izdatkov za obrambno in varnostno politiko.

Minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da spremenjene geopolitične razmere zahtevajo povečanje obrambne pripravljenosti in odpornosti tako na nacionalni ravni kot v okviru Nata in EU. Vlada se po besedah Sajovica "resnosti spremenjenega varnostnega okolja" zaveda, zato želi ravnati državotvorno in odgovorno.

Povedal je, da resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Zdajšnji načrt počasnejšega in manjšega dviga sredstev namreč po besedah Sajovica "glede na dolgoletno podhranjenost vlaganj v obrambni sistem ne odraža več realnih varnostnih razmer in je bistveno premalo za izpolnjevanje načrtovanih nacionalnih ciljev in projektov na področju obrambe, varnosti in odpornosti".

Člani odbora iz vrst Svobode so v razpravi izrazili podporo resoluciji. Poslanec Svobode Aleš Rezar je dejal, da bi obrambi in varnostni politiki zaradi geopolitičnih razmer morali nameniti še več sredstev.

Tašner Vatovec pa je bil do resolucije izrazito kritičen. "Nas prav zares nihče ne ogroža," je ocenil.

Sajovic: Izdatke za obrambo in varnost je treba zvišati

Minister Sajovic je v odzivu na predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma dejal, da je izdatke za obrambo in varnost treba zvišati ter dodal, da se ta tema že nekaj časa politizira.

Poudaril je, da je treba poslušati vsa mnenja, nato pa preudarno opraviti, kar se od nas zahteva, torej poskrbeti za to, da bo Slovenija še naprej varna. Poskrbeti je treba, da bomo v primeru kakršnihkoli sprememb v svetu ustrezno pripravljeni, motivirani, da se ubranimo, "predvsem pa moramo biti enotni", je ocenil.

Po njegovem tako ni problem, če imamo v času trajanja razprave različna mnenja in poglede, "ampak ko je o stvareh odločeno, je pa treba jasno vedeti, kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo," je izpostavil.

Toliko, kot je bilo o dvigu obrambnih izdatkov v zadnjih mesecih mnenj, je bilo po besedah ministra redko o kateri temi, vključno s korektno javno predstavitvijo resolucije v državnem svetu. Spomnil je, da so na predlog resolucije, ki je bila v javni razpravi, prejeli le deset komentarjev, ankete javnega mnenja pa da so zelo različne, pri čemer po besedah ministra vsak opeva predvsem tiste, ki so mu v prid.

Sam je tako spomnil na referendumsko odločitev, ki je starejša več kot 20 let, v kateri je 66 odstotkov volivcev soglašalo s članstvom v zavezništvu Nato. In nesporno so si ankete tudi danes enotne v tem, da si Slovenci želimo ostati del evropske skupnosti in zavezništva, je ocenil. "Brez dvoma se v tako razburkanem času in svetu, kot je zdaj, majhni narodi na prepihu in na geostrateški legi, kot je Slovenija, sami ne morejo ubraniti," je dodal.

Čeprav je predlagateljica posvetovalnega referenduma koalicijska partnerica, Sajovic poudarja, da je koalicija sprejela številne pomembne odločitve in da "gre za koalicijo, ki je vsak mesec bolj zrela in tega se nadejam tudi v bodoče". Levica je tako po njegovih besedah "zaupanja in spoštovanja vreden koalicijski partner, svoja programska izhodišča imajo jasna, so jim zavezani in so jim zvesti". Ne glede na to pa ocenjuje, da velika večina poslank in poslancev v DZ, ki je tudi tisti, ki razpiše referendum, ve, da je treba obrambne napore krepiti. O tem bodo tako odločali drugi, "je pa seveda pomembno in pa občutljivo vprašanje v izjemno zahtevnih časih," je pristavil.

Tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile

Sajovic je dejal, da se lahko strinja, da so pozivi k miru vedno ključni, a izpostavil, da se je toliko stvari spremenilo, "da tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile in moči in jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar". Resolucija, o kateri razpravljajo danes, opredeljuje razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2040, in to je odziv na spremenjene varnostne in mednarodne razmere, je dejal.

Glede razmislekov o nevtralnosti ali neuvrščenosti pa je dejal, da smo "v prejšnji državi za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto". Izpostavil je tudi nekatere druge države, ki niso del zavezništva in obrambi prav tako namenjajo večji delež sredstev kot Slovenija.

Najbolj zanimivi pa se mu zdijo odzivi "kakšnih preteklih strokovnjakov za obrambo, ki jim je zdaj vse jasno, vse vejo, vse znajo, takrat, ko so bili pa na odgovornih, solidno plačanih funkcijah v tej državi, pa tistega, kar smo obljubili, niso postorili, pa to ni bila ne sabotaža, ne njihov premislek, ampak enostavno niso znali in niso zmogli," je bil oster.

Premk: Posvetovalni referendum mora dobiti še podporo DZ

Poslancev Svobode predlog Levice za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov ni presenetil, je dejal predsednik odbora DZ za obrambo Martin Premk. Je pa spomnil, da mora razpis referenduma potrditi DZ.

"Seveda imajo vso pravico, da predlagajo referendum, ampak bomo videli, kaj se bo v bistvu zgodilo z njim," je dejal Premk o predlogu Levice.