Levica protestira zaradi pridige nadškofa Zoreta pri maši za domovino

Po pridigi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri maši za domovino, kjer je bil oster do boja za pravico do splava, so v Levici danes izrazili protest.

Zore je v pridigi pri maši za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti med drugim izpostavil demografsko sliko države in dejal, da bi "nas moralo resno skrbeti, ker smo se podali globoko v demografsko zimo". "Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav - mediji so polni tega zavajanja. Oprostite, ampak varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga praktično nikoli ne preživi. In če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod. Imeli bomo polno pravic, vse ozračje bo brnelo od pravic, ne bo pa več tistih, ki so nosilci pravic, to je ljudi," je med drugim dejal.

"To vprašanje je družbeno rešeno"

V Levici so v današnjem odzivu izrazili nasprotovanje "najnovejšemu primeru vtikanja RKC v vprašanje ustavno zagotovljene pravice". Zoretu ob tem očitajo, da je izkoristil odmeven medijski dogodek, ki mu je dala pomen udeležba slovenskega političnega vrha. Menijo, da gre za enega od primerov mešanja sekularnega in cerkvenega ter prekoračitve vloge, ki jo ima RKC v družbi.

"Vsakdo ima pravico do svojega mnenja in do tega, da živi v skladu s svojo moralo. Imajo jo tudi katoliki in branili bomo njihovo pravico do te izbire," so poudarili. Ob tem pa so opozorili, da je družbena ureditev do splava v celoti posvetno vprašanje, zato pričakujejo, da se RKC ne bo vtikala v pravico državljanov, da živijo v skladu s svojimi vrednotami in prepričanji.

Spomnili so, da je Slovenija pravico do splava zapisala tudi ob osamosvojitvi z angažmajem političark vseh strani tedanje sestave parlamenta. "Vodimo na tem področju tudi danes, vseevropsko. Pravica do splava uživa visoko podporo med prebivalci, tudi med verniki. To vprašanje je družbeno rešeno," so poudarili.

"Pogrevanje" te teme pa je po njihovem videnju mogoče razumeti zgolj kot poskus načenjanja družbenega konsenza, ki je nepotreben in ruši odnos med državo in religijsko institucijo.

"To vprašanje je bilo zaključeno za govorniškim pultom v parlamentu daljnega leta 1991 in ga ni treba odpirati s cerkvene prižnice leta 2025," so sklenili svoj odziv v najmanjši vladni stranki.