Menu ItemV luči pozivov Evropske unije po večjih obrambnih izdatkih držav članic Levica opozarja na nevarnost militarizacije Evrope ter poziva k širši javni razpravi o tem vprašanju in vključitvi diplomacije v reševanje vojne v Ukrajini. Po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca zato predlagajo sklic parlamentarnih odborov o zunanji politiki in obrambi, zavzemajo pa se tudi za izvedbo posvetovalnega referenduma o povečanju izdatkov za obrambo in vojsko.
V luči zaostrenih varnostnih razmer, vse jasnejših signalih Evropske unije, da morajo države stare celine namenjati več denarja za obrambne izdatke in vojsko, so v najmanjši koalicijski stranki Levici prepričani, da je pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev nujna širša javna razprava.
Zato so po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca podali zahtevo za sklic državnozborskih odborov za zunanjo politiko in obrambo. Kot je dejal, je zadeva “zelo preprosta”, saj so dogodki zadnjih tednov, ko je ameriški predsednik Donald Trump “odstopil od vseh normalnih odnosov v mednarodnem okolju” in odzivu Evropske unije, ki je po mnenju Levice napačen, privedli do tega, da se je treba o višanju obrambnih izdatkov tudi odkrito pogovoriti.
“To potrjuje tudi objava t. i. bele knjige o evropski odpornosti, ki je bila objavljena prejšnji teden, in tudi ne nazadnje navodila, ki jih EU predlaga za samozaščito državljank in državljanov, da morajo imeti doma za 72 ur zalog hrane. Menimo, da je takšna retorika, ki nagovarja ne samo k oboroževanju, ampak tudi k strahu o vojni na evropskih tleh, ki je konkretno utelešena v Ruski federaciji in Vladimirju Putinu, nevarna,” je poudaril Vatovec.
Vatovec: Retorika glavnih predstavnikov EU je nevarna
Po mnenju Levice predlog Evropske komisije o povišanju izdatkov za obrambo pomeni “neizogibno zmanjševanje dostopnosti do drugih storitev”, kot sta sociala in zdravstvo, ob tem pa vzpostavlja nevaren pritisk na Evropejce, kako dojemajo trenutno situacijo na naši celini.
Na seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in obrambo si želijo odkritega pogovora o tem, kakšni so načrti Evropske unije in v kakšno smer želi iti Evropa. Ob tem pa predlagajo sprejetje treh sklepov.
V prvem predlagajo, da se slovenski predstavniki v evropskih institucijah in na zasedanjih zveze Nato “dosledno zavzemajo”, da se obrambni izdatki ne povišujejo oziroma da Slovenija ostane na trenutni ravni 1,5 odstotka BDP. Ob tem predlagajo tudi, da se izdatki ne zvišujejo hitreje, kot je trenutno v načrtu, ob tem pa naj se zavzemajo tudi, da za določitev “kapice”, ki bi slovenske obrambne izdatke ohranila na trenutni ravni.
Kot drugi sklep predlagajo, da si mora Evropa zagotoviti mesto za pogajalsko mizo v luči mirovnega procesa v Ukrajini. “To, kar glavni voditelji EU poudarjajo, da je Rusija še vedno glavni sovražnik in da moramo narediti vse, da jo premagamo, je po naši oceni strateško zgrešeno, če želimo Evropejkam in Evropejcem zagotoviti varnost,” je dejal vodja poslancev Levice. Po njihovem mnenju si mora EU prizadevati za aktivne pogovore z Rusko federacijo, kar bo pomembno vplivalo na postavljanje temeljev varnostnih zagotovil za Evropo. “Tega pa ne moremo storiti brez diplomatskega dialoga z Rusijo,” je še dodal.
Tretji sklep, ki je po mnenju Vatovca najpomembnejši, pa je, da bi pred odločitvijo ali potezo vlade, “ki bi šla v kakršnokoli povečanje obrambnih oziroma vojaških izdatkov”, morali opraviti posvetovanje s prebivalci o tej temi. “Predlagamo posvetovalni referendum, ki bi ga razpisal državni zbor, na katerem bi predhodno preverili mnenje državljank in državljanov o tej temi,” je izpostavil Matej T. Vatovec.
“Slovenska vojska ni polnopravna vojska”
Na vprašanje, kakšno rešitev vidijo v Levici, da bi Slovenski vojski zagotovili višji standard delovanja in da bi popravili oceno trenutnega stanja v naši vojski, je Vatovec odgovoril, da bi se morala Slovenija usmeriti predvsem v civilno zaščito obrambe države. To po njegovem mnenju izhaja tudi iz slovenske ustave. S slabšimi ocenami se v zadnjih letih sooča tudi predvsem zaradi načina organiziranja, z vstopom v zvezo Nato pa se je po Vatovčevih ocenah Slovenska vojska v bistvu specializirala.
“Naša vojska je tako organizirana, da je večinoma prilagojena določenim nalogam, ki jih izvaja v okviru zavezništva. To seveda pomeni, da ni polnopravna vojska, da nima vseh organizacijskih vidikov, ki bi lahko sama zagotavljala varnost države. Mislim, da se moramo začeti pogovarjati tudi o tem, kakšna je zunanjepolitična in mednarodna pozicija Slovenije ta trenutek. V Levici vztrajamo, da nismo neposredno vojaško ogroženi, kot nam to skušajo predstavljati glavni predstavniki EU,” je poudaril vodja poslancev Levice.
Vatovec je sicer dodal, da je Slovenska vojska izjemno sposobna, a podhranjena. Prav zaradi tega bi se morali usmeriti v glavne nevarnosti, ki pretijo naši državi, kar smo videli na primeru poplav in drugih naravnih nesreč v preteklem obdobju. To je po njegovih besedah “večji garant za varnost državljank in državljanov, kot pa kupovanje ameriškega ali evropskega orožja”. To orožje pa bi bolj ali manj služilo nekim misijam v tujini, je dodal.
Svoboda in SD nista podpisali zahteve za sklic parlamentarnih odborov
Vatovec je na novinarski konferenci dejal, da so o zahtevi za sklic dveh parlamentarnih odborov obvestili koalicijski partnerici Svobodo in SD, vendar se stranki nista odločili, da bi prispevali podpise svojih poslancev. “Veste, da imamo tukaj zelo ločena mnenja, kar se tiče oboroževanja. Tu ne pričakujem neke širše podpore, mogoče se kakšen poslanec na katerem od dveh odborov odloči, da pritrdi tem sklepom. Ampak mislim, da je ključno to, da se začne in da se opravi neko javno razpravo o tem,” je dejal Vatovec.
“Socialni demokrati potencialno podpiramo krepitev obrambnih zmogljivosti in izpolnjevanje mednarodnih zavez, vendar mora biti ta proces izveden na način, ki ne bo ogrozil drugih ključnih družbenih prioritet,” pa so za STA navedli v SD. Ob tem kot ključno vidijo, da mora vsakršno povečanje obrambnih izdatkov temeljiti na realnih ocenah potreb in finančnih zmožnosti države ter na čim širšem konsenzu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje