Lidija Jerkič pred slovesom z vrha ZSSS: Ne gre za notranjo razdeljenost

Kot je pojasnila 62-letna Lidija Jerkič, sta njeno delo v zvezi po zadnjem imenovanju leta 2022 zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta - ta je po skoraj letu dni blokade s strani delodajalcev spet stekel junija lani - in sprejetje vrste predpisov, "ki pomenijo pozitiven premik v smeri ekonomske in socialne varnosti".

Med slednjimi je izpostavila noveli zakona o delovnih razmerjih, ki je sicer zaradi nasprotovanja delodajalcev še vedno v presoji na ustavnem sodišču, in zakona o evidentiranju delovnega časa, pomembna pravilnika o poklicnih boleznih in o premeščanju bremen ter spremembe uredbe o povračilih stroškov, povezanih z delom, ki so denimo prinesle višje zneske za prehrano na delu.

Zadovoljna je tudi, da je prišlo do zaključka pogajanj o pokojninski reformi.

"Navajam zgolj najbolj pomembna področja, kjer je bila neposredno vključena ZSSS kot krovna organizacija, skupaj z aktivnostmi članov, sindikatov dejavnosti pa je tega še mnogo več," je poudarila.

Jerkič o zamujenih priložnostih

Na vprašanje, ali je v njenem drugem mandatu prišlo tudi do kakšnih zamujenih priložnosti, je odvrnila, da "bi bilo vedno mogoče več in drugače, objektivno pa nas omejujejo kadrovske možnosti, kar je seveda povezano z višino članarine, ki jo zberemo".

Med področji, kjer kljub prizadevanjem ni bilo večjega napredka, je posebej omenila nove oblike dela, kot je platformno delo, vključno s prekarnostjo. Tu bi si želela ustrezne ureditve in nadzora.

Njenega naslednika - v volilni tekmi za predsednika ZSSS se bodo pomerili podpredsednik Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) Slovenije Dušan Kaplan, generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije David Švarc in dolgoletni izvršni sekretar zveze Andrej Zorko - čaka veliko dela.

Jerkič je opozorila, da prizadevanje za izboljšanje položaja delavcev, "kjer ostajajo vedno znova tudi izzivi zaščite njihovih pravic", ne bo nikoli končano.

"Vedno pereče je tudi včlanjevanje, pri čemer ZSSS lahko pomaga sindikatom dejavnosti, ki včlanjujejo posameznike. Financiranje socialnega dialoga, povezano s krepitvijo strokovnih kadrov, prav tako ostaja med prioritetami, enako tudi izobraževanje, tako za sindikalne zaupnike kot članstvo širše," je nadaljevala.

V ZSSS okoli 130.000 članov

V zvezi s članstvom v zvezi je povedala še, da ostaja po krizi v obdobju 2008-2014 stabilno, skupaj je članov okoli 130.000. "Želeli bi, da bi jih bilo več, saj je moč sindikatov v njihovem članstvu, žal pa se tudi tu vedno bolj izražata individualnost in prepričanje, da bodo sindikati pravice urejali za vse, ne da bi za to morali prispevati vsaj članarino, če že ne aktivno pomagati," je bila kritična.

Novi predsednik bo sicer izvajal program, ki ga je leta 2022 sprejel kongres, pri tem pa bo aktivnosti "seveda pomagal soustvarjati".

O svojem favoritu se Jerkič ni želela izreči. "Od začetka volilnih postopkov prepuščam odločitev volitvam. Tako tudi sedaj. Svoj glas bom dala kot eden od delegatov kongresa, vedno pa se bom zavzemala za to, da je predsednik v prvi vrsti argumentiran in kvalificiran za vodenje tako velike organizacije, ki je, ne samo v zadnjem obdobju, pokazala, da zna v dialogu dosegati spremembe, da pa zna poseči tudi po drugih sredstvih, če ali kadar je to potrebno," je izpostavila.

Predsednik ZSSS je po njenih besedah obraz organizacije, ki jo zastopa navzven, "seveda pa je treba vedeti, da je predsednik le prvi med enakimi, ki odločajo o načinu delovanja, saj o ključnih aktivnostih odloča predsedstvo, ki ga sestavljajo sindikati dejavnosti". "Brez njihove aktivne vloge tudi predsednik ne bo delal čudežev," je prepričana.

Švarc in Zorko, ki imata največ možnosti za zmago, sicer simbolizirata različna koncepta sindikalnega delovanja, to je razvidno že iz nujnega različnega odnosa pri sprejemanju pokojninske reforme. Zorko je kot vodja pogajalske skupine ZSSS med podpisniki dogovora o njeni usklajenosti, Švarc pa neformalno vodi skupino, ki grozi z zbiranjem podpisov za referendum o teh spremembah.

"Vsake volitve v tako veliki organizaciji prinesejo merjenje moči in aktivacijo. Tega je bistveno več, če je kandidatov več. Tokrat imamo takšno situacijo, kar kaže, da je ZSSS pomembna organizacija in da obstaja interes za njeno vodenje," je različna stališča komentirala Jerkič.

Ali te razlike pomenijo notranjo razdeljenost v zvezi? Jerkič je zatrdila, da ne, "saj je ravno v različnosti napredek katerekoli organizacije, če le znamo različnost upoštevati". Če bi bili vsi trije kandidati enaki v razmišljanjih, bi bilo izbire manj, je menila. "Kongres bo izbral novega predsednika in s tem tudi smer organizacije, vse tri kandidate pa pozivam, da po kongresu v interesu članic in članov nadaljujejo enotno," je pristavila.

Novemu predsedniku bo, v ZSSS bo namreč še leto dni aktivna kot predsednica Skei, na voljo za nasvete. "Ostajam v istih prostorih, moja vrata so odprta in sem pripravljena pomagati, če bo kdo prišel skoznje," je zagotovila.

Jerkič je na čelu zveze od leta 2017, ko je na tem mestu nasledila dolgoletnega predsednika Dušana Semoliča. Drugi mandat je nastopila leta 2022, a je že ob izvolitvi napovedala, da ga bo zaključila predčasno.