Litijska: ugovori finančnega ministrstva niso prepričali računskega sodišča

Slovenija 04. Sep 202414:27 18 komentarjev
Vlada in sindikati javnega sektorja podpisali dokument o usklajenosti
Finančni minister Klemen Boštjančič (Foto: Borut Živulović/Bobo)

Ministrstvu za finance s svojimi pripombami računskega sodišča ni uspelo prepričati v nobenem delu zaključnega revizijskega poročila, ki se nanaša na nakup stavbe na Litijski, je za N1 dejala predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Da pri nakupu Litijske ni bilo podlage za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, so na računskem sodišču zapisali že v osnutku in predlogu revizijskega poročila. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so temu nato ugovarjali, a pri tem niso bili uspešni. "To razkritje je ostalo popolnoma enako, je pa res, da je bil izvirni greh storjen na ministrstvu za pravosodje," je poudarila Jana Ahčin.

Računsko sodišče je v danes objavljeni reviziji zaključnega računa lanskega proračuna potrdilo že znane očitke v zvezi z nakupom nesojene sodne stavbe na Litijski. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom tedanje ministrice Dominike Švarc Pipan je propadajoč objekt na Litijski cesti v Ljubljani konec lanskega leta za 7,7 milijona evrov kupilo od poslovneža Sebastjana Vežnaverja, ki je za isto stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov.

Večino denarja oziroma 6,5 milijona evrov za nakup Litijske je vlada na predlog ministrstva za finance 22. decembra lani zagotovila s prerazporeditvijo sredstev splošne proračunske rezervacije, ki se sicer po zakonu o javnih financah lahko uporabljajo samo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene,  za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

Da pri nakupu Litijske ni bilo ustrezne podlage za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, so na računskem sodišču ugotovili že v osnutku in predlogu revizijskega poročila. Na ministrstvu za finance so tem revizijskim razkritjem ugovarjali tudi z odgovorom na predlog revizijskega poročila, vendar pa s svojimi pripombami na koncu niso prepričali senata računskega sodišča.

Ministrstvo za finance vztraja: Šlo je za nepredviden namen

Revizorji so namreč v zaključnem revizijskem poročilu zapisali, da je bila prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije za nakup Litijske v nasprotju z določbami zakona o javnih financah, ker v tem primeru ni šlo za “namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati”.

“V lanskem letu sta bila dva rebalansa proračuna. Prvi je bil maja, drugi pa avgusta. Ministrstvo za pravosodje je začelo svoje aktivnosti za nakup poslovne stavbe na Litijski junija lani. Če ne prej, bi bila lahko ta zadeva v proračunu absolutno načrtovana že avgusta,” je za N1 poudarila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin.

Na ministrstvu za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča medtem še naprej vztrajajo, da je šlo pri razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije za nakup stavbe na Litijski za nepredviden namen. “Z odločitvijo, da je ponujena zgradba ustrezna in da se nakup izkazuje kot smotrn in gospodaren, je ministrstvo za pravosodje obvestilo ministrstvo za finance po sprejemu drugega rebalansa leta 2023,” so poudarili na ministrstvu.

Kot so pojasnili, so vladi razporeditev sredstev iz splošne proračunske rezervacije predlagali, ker je bil projekt za izvedbo pripravljen šele po sprejemu obeh rebalansov proračuna. Ker zakon o javnih financah izrecno ne opredeljuje, kaj je nepredviden namen, bi moralo računsko sodišče po oceni ministrstva v svojih ugotovitvah “napolniti vsebino tega pravnega standarda” in opraviti celovito presojo vseh okoliščin.

Nova sodna stavba na litijski
Nesojena sodna stavba na Litijski (Foto: N1)

“V obravnavanem razkritju računsko sodišče tega ni storilo in je zgolj zatrjevalo, da v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati,” so poudarili na ministrstvu. Ob tem so dodali, da pregled dosedanjih revizijskih poročil kaže, da se ministrstvo in računsko sodišče kot dva organa, ki opravljata različni nalogi, razhajata pri ocenah, kaj je nepredviden namen.

Ahčin: Računalnike so kupili, še preden so vedeli, kako jih bodo razdelili

Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin pa je na drugi strani poudarila, da ministrstvo za finance s svojimi argumenti računskega sodišča ni uspelo prepričati v nobenem delu poročila, ki se nanaša na nakup stavbe na Litijski: “To razkritje je ostalo popolnoma enako, kot je bilo v osnutku in predlogu poročila. Je pa res, da je bil izvirni greh storjen na ministrstvu za pravosodje.”

V primeru Litijske po njenih besedah ne obstajata noben zapisnik o ogledu prostorov in varnostna ocena. Ministrstvo za pravosodje med tremi prejetimi ponudbami prav tako ni naredilo nobene analize, ki bi upoštevala skupne stroške nakupa, prenove in obratovalnih stroškov. “Njihova investicijska dokumentacija ni bila ustrezno pripravljena. Če tega izvirnega greha ne bi bilo, potem do vsega tega morebiti sploh ne bi prišlo,” je poudarila Ahčin.

Računsko sodišče po njenih besedah sicer vsako leto ugotavlja nepravilnosti pri porabi sredstev iz splošne proračunske rezervacije, vendar pa se njihov obseg v zadnjih letih zmanjšuje. “Še pred nekaj leti je bilo izplačil, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, za 122 milijonov, lani za 22 milijonov, letos pa samo za 6,5 milijona evrov. Naša opozorila, da se ta sredstva lahko uporabljajo samo za nepredvidene namene, se torej upoštevajo. Zakaj se niso v primeru Litijske, pa ne vem.”

Jana Ahčin
Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin (Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO)

Drugi učbeniški primer, kako se ne ravna z javnim denarjem, pa je 6,5-milijonski posel s 13 tisoč prenosnimi računalniki, ki jih je kupilo ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh. “Računalnike so kupili prezgodaj. Najprej bi morali imeti ustrezne pravne podlage za razdelitev računalnikov, šele potem pa bi morali iti v pripravo javnega naročila in nakup računalnikov,” je dejala Ahčin.

Po njenih besedah so na podlagi pripomb ministrstva za digitalno preobrazbo nekoliko spremenili revizijska razkritja, vendar pa glavne ugotovitve ostajajo enake kot pred tem: “Računalnike so kupili, še preden so vedeli, koliko jih bodo sploh razdelili. Večina računalnikov je še vedno v skladišču, stroški ostajajo, računalniki pa so stari že več kot eno leto.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje