Ljubljančanka več let plačevala dvojno zavarovanje: “Zelo sem razočarana”

Nepremičnine 09. Dec 202405:15 38 komentarjev
Stanovanjski bloki, najemna stanovanja
Foto: BOBO

Ljubljančanka je za svoje 43 kvadratnih metrov veliko stanovanje pri zavarovalnici že približno desetletje plačevala 260 evrov za zavarovanje. Vsota se ji je ves ta čas zdela visoka, šele pred kratkim pa je po pogovoru s kolegico ugotovila, da je ves ta čas določene stvari plačevala dvakrat: prek svoje, individualne police, in skupinske police, ki velja za vse etažne lastnike. "Zelo sem razočarana. Predvsem zato, ker verjamem, da še zdaleč nisem edina. In zato, ker smo pristali v družbi, ko mora posameznik, kljub temu da neko storitev plača, prevečkrat na koncu vse preveriti še sam," pravi. Kako se torej dvojnim in nepotrebnim stroškom izogniti?

To je zgodba naše bralke iz Ljubljene, ki lahko morda komu pomaga. Bralka že desetletje zavarovanje za svoje 43 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačuje pri isti zavarovalnici. Po njenih besedah so se v tem času zamenjali trije zavarovalniški agentje, polica pa je ostajala bolj ali manj enaka — lani je plačala okoli 260 evrov, pri čemer je upoštevan tudi popust za komplet zavarovanj.

“Že leta se mi je zdelo, da plačujem veliko, zato sem kolegico, ki ima približno enako veliko stanovanje, vprašala, kje ga ima zavarovanega in koliko plačuje. Njena premija – stanovanje ima zavarovano pri isti zavarovalnici – je bila 120 evrov,” pripoveduje. Svoji agentki je zato letos, ko je zavarovanje podaljševala, to tudi povedala in jo prosila za obrazložitev. Agentka ji je odvrnila, da bi z zavarovanjem, kot ga ima kolegica, denimo v primeru potresa oziroma požara dobila povrnjen denar le za opremo, ne pa za stanovanje. Zato je premijo v celoti plačala, a ji razlaga agentke ni dala miru.

“Zdelo se mi je res nenavadno, zakaj bi kolegica imela zavarovano opremo, ne pa stanovanja — kaj ti pomaga oprema, če nimaš kje živeti.” Obrazložitev agentke je zato prenesla kolegici, ta pa ji je po pogovoru s svojim zavarovalnim agentom povedala, da imajo bloki običajno te stvari zavarovane skupaj, in naj najprej preveri, ali ima na položnici med skupnimi stroški, ki jih plačuje upravniku, tudi stroške zavarovanja. “Ugotovila sem, da.”

Upravnik ji je nato pokazal vse zavarovalne police, bralka pa je ugotovila, da ima stanovanje za denimo požar in poplavo zavarovano že tam. “Torej, vsa leta sem za določene stvari plačevala dvakrat. V primeru škode bi seveda to dobila povrnjeno enkrat. Zelo sem razočarana. Predvsem zato, ker verjamem, da še zdaleč nisem edina.”

Kako se dvojnemu plačevanju zavarovanja izogniti?

Kako pogosti so takšni primeri, ko lastnik stanovanja zaradi pomanjkanja informacij isto zavarovanje plačuje dvojno, smo vprašali več upravnikov in zavarovalnic.

V podjetjih SPL in Želva, ki upravljata večstanovanjske stavbe, pravijo, da take primere poznajo, a da so ti redki. Nasprotno pojasnjujejo v Zavarovalnici Grawe, kjer opažajo, da so primeri dvojnega plačevanja dokaj pogosti. Tudi v Zavarovalnici Triglav so s primeri plačevanja dvojnih zavarovanj seznanjeni.

“To se pogosto zgodi, ker stranke ne vedo, kaj je že zavarovano prek upravitelja stavbe, zato sklenejo še dodatno zavarovanje. V nekaterih primerih stranke zavestno sklenejo dvojno zavarovanje, ker želijo višje kritje, kot ga zagotavlja osnovna polica upravitelja,” pojasnjujejo v Zavarovalnici Grawe.

Pogled na Novo Gorico
Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Prepričani so, da bi dvojna zavarovanja lahko preprečili z boljšim obveščanjem strank. Upravitelji stavb bi morali po njihovem mnenju jasno obvestiti stanovalce o obsegu kritja, ki ga zagotavlja skupna zavarovalna polica. “Prav tako bi lahko zavarovalni agenti bolj pozorno preverjali že obstoječa zavarovanja strank, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju,” pravijo v Graweju.

V Triglavu in Zavarovalnici Sava v izogib zapletom svetujejo, da etažni lastniki od upravnikov pridobijo skupno polico, pregledajo kritja in ustreznost zavarovalnih vsot, nato pa svoja zavarovalna kritja prilagodijo zavarovalni polici upravnika, ki velja za celotno stavbo. “Kombinacija takšnega zavarovanja je zagotovo smiselna,” pravijo v Triglavu.

Dvojno zavarovanje ne pomeni tudi dvojnega izplačila, vendar …

Naši sogovorniki opozarjajo, da dvojno zavarovanje ne pomeni dvakratnega izplačila škode. Lahko pa, dodatno pojasnjujejo v Triglavu, pomeni višje izplačilo ob škodi na primer takrat, ko je limit kritja po polici upravnika izčrpan. V takem primeru lahko razliko do višine nastale škode na zgradbi pokrije zavarovalna polica lastnika stanovanja.

“V večini primerov se namreč limiti kritij po obeh policah seštevajo, seveda pa skupna odškodnina ne more biti višja od škode, ki so jo utrpeli,” dodajajo v SPL.

“Od agenta, ki ga plačujem, pričakujem, da je pošten in strokoven”

Ko je bralka ugotovila, da že leta plačuje dvojno zavarovanje, in je to povedala svoji agentki, ji je ta odvrnila, da je dolžnost zavarovancev, da agente seznanijo s takšnimi informacijami. “Seveda sama teh pravil ne poznam, če bi jih, bi si sama ‘sestavila’ zavarovalno polico. Pa si je ne, za to plačujem zavarovalnega agenta, od katerega pričakujem, da je pošten in strokoven.”

Po njenih besedah bi pričakovala vsaj, da jo agentka vpraša, ali ima med skupnimi stroški, ki jih plačuje upravniku, tudi stroške zavarovanja. Ali pa da bi, ko jo je bralka vprašala, zakaj je njena premija tako visoka, agentka to preverila pri kolegih.

“Glede na mojo izkušnjo bi rekla, da gre bolj za nevednost agentov kot pokvarjenost. Kar je vseeno nedopustno. Ne trdim, da so vsi agenti takšni. Da obstajajo drugačni, dokazuje zavarovalni agent, ki ga ima kolegica,” pravi. Agentko bo po letih dvojnega plačevanja zamenjala, staro polico bo zavarovalnica izbrisala in pripravila novo, bralki pa izplačala razliko med obema vsotama.

A razočaranje ostaja. “Zato ker smo pristali v družbi, ko mora posameznik, kljub temu da neko storitev plača, prevečkrat na koncu vse preveriti še sam.”

Dvojno zavarovanje – ne, skupinsko – da

Tako zavarovalnice kot upravniki pravijo, da je treba razlikovati med dvojnim plačevanjem zavarovanja, kot ga je doživela naša bralka, in skupinskim plačevanjem zavarovanja za celotno stavbo.

Kot omenjeno že na vrhu članka, bi morala individualna polica služiti kot dopolnitev oziroma nadgradnja skupne police etažne lastnine, “tako v smislu zagotovitve ustrezne zavarovalne vsote za nepremičnino kot tudi za vse rizike, ki jih skupna polica ne zagotavlja”, pojasnjujejo v Zavarovalnici Sava.

Po besedah podjetja SPL, ki upravlja večstanovanjske stavbe, namreč v primeru škodnega dogodka v dotičnem stanovanju posamezni lastnik ni odgovoren zgolj za odpravo škode v svoji nepremičnini, temveč tudi v sosednjih in skupnih prostorih, če so poškodovana tudi ta. “Nezavarovanost v takem primeru ima lahko za posledico finančno katastrofalni izid za posameznika, če nastane večja škoda. Recimo, da požar zavzame še nekaj sosednjih stanovanj, morda celo fasado, streho. Tega se lastniki premalo zavedajo.”

gašenje, požar, gasilec, gasilci, Vižmarje, skladišče
Fotografija je simbolična. (Foto: BOBO)

Poleg tega etažni lastniki s skupinskim zavarovanjem zavarujejo vse dele zgradbe: od temeljev, kletnih zidov, vgrajenih inštalacij do vgrajene opreme, kot so dvigalo, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji …

Kakšno skupinsko zavarovanje bodo etažni lastniki izbrali, je po besedah podjetja Želva, ki ima s skupno polico zavarovanih približno 90 odstotkov objektov v njenem upravljanju, odvisno od potreb in zahtev posamezne stavbe.

V Savi pojasnjujejo, da osnovni paketi praviloma krijejo zavarovanje za temeljne požarne nevarnosti, ki se zgodijo na objektu, recimo požar, strela, eksplozija, vihar, toča, padec letala, demonstracije ali pa udarec motornega vozila, ki je last zavarovancev. Z izbiro višjega paketa oziroma doplačili je temu mogoče dodati še zavarovanja izliva vode, poplave, strojeloma vgrajenih inštalacij, odgovornosti ter zavarovanje potresa.

Hkrati pa morajo lastniki vedeti, da skupna polica ni dovolj. Zavarovanje po skupni zavarovalni polici namreč po besedah zavarovalnic velikokrat krije zgolj škodo, ki nastane na celotni stavbi in skupnih delih oziroma prostorih objekta. Za kritje škode, ki nastane na opremi v stanovanju, pa mora lastnik stanovanja skleniti individualno zavarovanje, sicer jo mora pokriti sam.

POSEBNI VIDEO: “Ne, tega ne bomo dopustili!”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje