Menu Item
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil okužbo z virusom Zahodnega Nila pri štirih sivih vranah, ki so jih testirali v Mestni občini Ljubljana. Bolezen je bila pri pticah v Sloveniji nazadnje potrjena leta 2021. Virus Zahodnega Nila sicer razmeroma pogosto najdejo tako pri živalih kot pri ljudeh, tudi v Sloveniji. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.
Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvestil o potrditvi virusa Zahodnega Nila pri štirih sivih vranah, je UVHVVR sporočil na spletnih straneh vlade. Ptice so bile najdene v Mestni občini Ljubljana. Bolezen je bila pri pticah v Sloveniji nazadnje potrjena leta 2021.
Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem navadni hišni komarji iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da lahko virus povzroči tudi množične pogine. Med najdovzetnejšimi so ptice pevke, med njimi najbolj vrane, še piše UVHVVR.
Virus Zahodnega Nila se prenaša na vretenčarje (tudi ptice in človeka) z vbodom in sesanjem krvi iz okuženega komarja. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka. Drugi načini prenosa na človeka so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent krvi ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.
Nevaren za starejše in oslabele
Konec avgusta so v Sloveniji pri ljudeh potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila po šestih letih. Okuženi so bili iz pomurske in podravske regije, dva od njih pa sta potrebovala bolnišnično oskrbo.
Kot je nedavno za N1 povedala virologinja dr. Tatjana Avšič Županc, to še zdaleč niso prve dokazane okužbe s tem virusom pri nas. O prisotnosti virusa so poročali že pred 30 leti, ko so v raziskavi ugotovili, da je bilo z virusom Zahodnega Nila okuženih kar okrog 6 odstotkov gozdnih delavcev. Kljub okužbi pa ljudje le redko hudo zbolijo. Po predvidevanjih strokovnjakov je na enega dokazanega bolnika z nevroinvazivno obliko okužbe z virusom Zahodnega Nila (to pomeni, da zboli za meningitisom ali meningoencefalitisom) najverjetneje med 150 in 200 okužb, ki potekajo brez kliničnih znakov ali takih z blago vročinsko boleznijo, je pojasnila Avšič Županc. Bolezen je najnevarnejša za starejše in imunsko oslabljene ljudi.
V Sloveniji so prisotnost virusa že pred leti dokazali tudi pri pticah selivkah, perutnini in živalih v ljubljanskem živalskem vrtu. Med letoma 2004 in 2009 so opravili obsežno raziskavo prostoživečih ptic pevk v času jesenske selitve. Specifična protitelesa proti virusu Zahodnega Nila so dokazali pri 4,7 odstotka ujetih ptic ter pri 6,1 odstotka živali iz ZOO Ljubljana, predvsem pri pticah (pelikan, sove in vrane) in zvereh (volk, lisica, medved).
Ti rezultati so pokazali, da je virus Zahodnega Nila pri nas stalno navzoč in da se prav tako sproti vnaša s pticami selivkami, ki pridejo v stik z zanj dovzetnimi domačimi živalmi in živalmi v ujetništvu. Več o tem preberite v članku Kako razširjen je pri nas virus Zahodnega Nila? Virologi ga zaznavajo že leta.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bil ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Letos so bolezen ugotovili še v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Grčiji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Španiji in na Poljskem.
Več informacij o bolezni, primerih pri ljudeh, znakih okužbe in zaščitnih ukrepih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje