Menu Item
Mestni svet je v prestolnici potrdil drugi rebalans letošnjega proračuna. Ta je po mnenju občine potreben zaradi negotovih razmer na trgu, zvišanja plač zaposlenih v javnem sektorju, dviga minimalne plače ter višjih cen energentov, pokriva pa tudi nekaj novih projektov. Svetniki so obenem podprli tudi osnutka proračunov za prihodnji dve leti, na katere so imeli v opoziciji kar nekaj pripomb.
Ljubljanski mestni svetniki so prikimali drugemu rebalansu letošnjega proračuna, skladno s katerim bodo letošnji občinski prihodki znašali 532,1 milijona evrov, odhodki pa 535,1 milijona evrov. Občina bo tako letos beležila 64,7 milijona evrov več prihodkov in 66,2 milijona evrov več odhodkov.
Primanjkljaj je načrtovan v višini treh milijonov evrov. Drugi rebalans letošnjega proračuna je po pojasnilih občine med drugim potreben zaradi negotovih razmer na trgu, dviga plač zaposlenih v javnem sektorju, dviga minimalne plače ter višjih cen energentov. Kot je pojasnila vodja občinskega oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan, so v rebalans vključeni tudi številni novi infrastrukturni projekti.
Svetnica Ksenija Sever (SDS) je ocenila, da bi si Ljubljančani pri tako velikem proračunu želeli predvsem investicije na področju infrastrukture, graditev in hitrejšo prenovo zdravstvenih domov, enakomeren razvoj vseh skupnosti in pa da bi se že načrtovani projekti realizirali v krajšem času.
Mestni svet je obravnaval tudi osnutka proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Odhodki v osnutku proračuna za 2024 so predvideni v višini 510 milijonov evrov, za 2025 pa v višini 515,5 milijona evrov. Prihodnje leto so investicije po besedah Bistan načrtovane v višini 217 milijonov evrov, investicijski transferji pa v višini 16,2 milijona evrov. Postavki za leto 2025 sta pri 221,7 milijona oz. 15,6 milijona evrov.
V Levici so imeli na osnutka več pripomb, med drugim na področju izobraževanja, infrastrukture, kulture in stanovanjske politike. Kot je dejala vodja svetniškega kluba Levice Urška Honzak, občina “očitno nima posebne želje po reševanju stanovanjske problematike v mestu”. Za prihodnje leto občina načrtuje povečanje namenskega premoženja občinskega stanovanjskega sklada za 5,4 milijona evrov, leto pozneje pa za pet milijonov evrov. “Vprašanje je, koliko teh sredstev bo realiziranih,” je dejala.
V stranki so se zavzeli še za postopno odpravo “outsourcinga” v mestni upravi, decentralizacijo kulture in uvedbo participativnega proračuna. Slednjega si želi tudi Aleš Primc (Glas za otroke in družine), ki je vnovič pozval tudi k podeljevanju 1.000 evrov dodatka za rojstvo otroka.
Podžupan in svetnik Liste Zorana Jankovića Dejan Crnek je dejal, da se je dikcija participativnega proračuna v evropskih listinah začela pojavljati pred približno 10 leti. “Ljubljana ga izvaja od leta 2006, ko je zdajšnji župan povabil Ljubljančane, da povedo, kako vidijo razvoj prestolnice in kateri projekti se jim zdijo ključno. Ljudje so v prestolnici slišani,” je prepričan podžupan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!