![pogovor, druženje, klepet](https://n1info.si/wp-content/uploads/2024/02/19/1708359342-profimedia-0787001805-750x500.jpg)
Čeprav se večina ljudi veseli druženj s prijatelji ali sorodniki, pa se lahko takšni obiski — če so vaši sogovorniki preveč vsiljivi — kaj kmalu sprevržejo v nadležna zaslišanja o zelo zasebnih zadevah. Vprašanja, kot sta "Štalco že imata, kdaj pa bo kravca" ali pa "Zakaj si še vedno samski", so lahko posledica iskrenega zanimanja ali pa celo naslajanja in škodoželjnosti. Kako se spopasti s tistimi, ki neprijetna in neprimerna vprašanja postavljajo?
Čeprav se s prijatelji in družino zberemo, da bi se imeli lepo, se prav takšna srečanja pogosto sprevržejo v neprimerna zasliševanja o zasebnih stvareh in posledično v konflikt. Stari starši, tete in strici, tašče in tasti namreč velikokrat (tudi nenamerno) postavljajo vprašanja, s katerimi posegajo v našo intimo in na katera ne želimo odgovoriti.
“Kdaj boš zamenjal službo”, “Zakaj še nimata otrok”, “Zakaj si se tetovirala”, “Kdaj se bosta poročila”, “Zakaj si še vedno samski”, “Kakšna je tvoja plača”. To je le nekaj najbolj pogostih in obenem nadležnih vprašanj, ki nas lahko spravijo v zadrego.
Zakaj ljudje takšna vprašanja postavljamo? Kako se ob takšnih vprašanjih odzvati, še posebej če nanje ne želimo odgovoriti? Preden se podate v levji brlog, smo za razlago prosili Žana Lepa, docenta za socialno psihologijo in doktorja znanosti s področja razvojnopsiholoških študij na ljubljanski filozofski fakulteti.
Od iskrenega zanimanja do naslajanja in škodoželjnosti
Žan Lep pojasnjuje, da so lahko razlogi za postavljanje neprijetnih vprašanj zelo različni. Mogoče je, da ljudi nekaj iskreno zanima, z bolj osebnimi vprašanji želijo začeti pogovor ali pa pokazati, da jim je za njihovega sogovornika mar in mu želijo pomagati.
“Na drugi strani pa lahko takšna vprašanja postavljajo na primer tudi iz kljubovanja uveljavljenim normam, kako in o čem se pogovarjati, zato ker se želijo naslajati ali prizadeti človeka, na katerega so jezni (tudi če to počnejo nezavedno), ali zato, ker so bili v preteklosti tudi sami v situaciji, ko jim je bilo zaradi takšnih vprašanj neprijetno,” pravi.
Druga možnost je, da preprosto niso dovolj socialno vešči in posledično ne opazijo, da lahko takšna vprašanja človeka spravijo v zadrego, ali pa zgolj želijo več informacij.
“Nekateri avtorji namreč trdijo, da smo ljudje iz različnih razlogov, tudi evolucijskih, pravzaprav naravnani k temu, da zbiramo informacije o drugih, saj nam te omogočajo, da lažje ocenimo svoj socialni položaj, identificiramo osebe, ki nam lahko pomagajo, se primerjamo z njimi in ugotovimo, da nam ne gre prav slabo, konec koncev pa so občutljive informacije lahko tudi oblika socialne valute, če se drugi bojijo tega, da jih posredujemo naprej.”
Sram in krivda
Kako se bomo ob tovrstnih vprašanjih o svoji zasebnosti počutili, je po besedah Žana Lepa predvsem odvisno od posameznika in tega, zakaj je zanj določena tema občutljiva. “Nekomu, ki mu je zelo pomembno, da najde partnerja ali si želi otroka, bo takšno vprašanje lahko zelo neprijetno, kdo drug pa bo z veseljem razlagal o tem, kako osvobajajoč je samski stan, ali o tem, da ne mara otrok.”
Neprijetna čustva so po besedah Lepa povezana z občutki neuspeha, bodisi pri doseganju lastnih ciljev, ko se primerjamo z drugimi, ki jim “gre bolje”, “bodisi pri izpolnjevanju pričakovanj pomembnih drugih ali družbe v celoti”. Lep pravi, da v prvem primeru ljudje verjetno občutijo sram, v drugem pa krivdo, ker niso zadovoljili pričakovanj drugih.
![Nosečniški test](https://n1info.si/wp-content/uploads/2025/01/22/1737547930-test4-1024x683.jpg)
Med neprijetnimi vprašanji kot najbolj obremenjujoča izpostavlja vprašanja, ko nad okoliščinami nimamo vpliva. Na primer, ko je par, ki ima težave z zanositvijo, preizkusil že vse razpoložljive možnosti. “Ker pa lahko marsikatero vprašanje predvidimo že vnaprej oziroma nam jih ljudje zastavljajo pogosto, za vzbujanje neprijetnih čustev vprašanja niti ni treba zastaviti. Nekateri tako že pred dogodkom, kjer bodo obkroženi z ljudmi (na primer pred družinskim praznovanjem) občutijo stres ali tesnobo, nato pa neodobravanje drugih ‘berejo’ iz vsakega njihovega odziva.”
Odgovore si pripravite, še preden stopite v levji brlog
Kako se odzvati na vprašanja vsiljivih sorodnikov ali prijateljev, je po besedah Lepa predvsem odvisno od njihovih namenov. Če ocenite, da gre (pa čeprav za ne najbolj posrečen) poskus začetka pogovora, se lahko pošalite, enako vprašanje postavite tudi vi ali pa spremenite temo.
Če se vam zdi, da je namen vašega sogovornika manj iskren, Lep svetuje, da postavite jasno mejo. Vprašanje ali opazko lahko po njegovih besedah sprva preslišite in podate kakšen splošen ali šaljiv odgovor. “Na primer, hišo bova kupila, ko bova našla točno takšno, ki nama ustreza”, nato pa spremenite temo. Lahko se iz situacije tudi umaknete ali z odgovorom zavlačujete. “Na primer, ‘Super vprašanje, samo skočim po telefon, ker pričakujem pomemben klic.’ Nato pa se seveda ne vrnemo k tej temi.”
Po besedah Lepa lahko navadno takšna vprašanja pričakujemo, saj ljudi, s katerimi se družimo, poznamo. Obenem pa tudi vemo, ob katerih tematikah ali področjih svojega življenja smo bolj občutljivi.
“Zato je dobro, da odgovore na najpogostejša vprašanja morda pripravimo že vnaprej, ob tem pa ‘pripravimo’ tudi alternativne strategije – osebo, ki ji zaupamo, denimo prosimo, da nas iz zagate reši z menjavo teme, razmislimo o možnih strategijah umika (na primer se opravičite, ker morate na stranišče) in že vnaprej določite, koliko časa se želite zadržati v družbi, v kateri vam je neprijetno,” zaključi Lep.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje