Menu Item
Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) ne obstajata več. Notranje ministrstvo je namreč izdalo odločbo o njuni pripojitvi h Gibanju Svoboda in ju izbrisalo iz registra političnih strank.
Potem ko so člani LMŠ in SAB sklenili, da se stranki pripojita k zmagovalki zadnjih državnozborskih volitev Gibanju Svoboda, in je takšno odločitev sprejela tudi Golobova stranka, je notranje ministrstvo izdalo odločbo o pripojitvi ter LMŠ in SAB izbrisalo iz registra političnih strank. Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek torej ne obstajata več.
Njun pravni naslednik je postalo Gibanje Svoboda, ki je bogatejše za članstvo obeh strank. V Golobovo stranko se bodo stekala tudi proračunska sredstva, ki sta si jih LMŠ in SAB pridobili, ker sta na državnozborskih volitvah dosegli več kot en odstotek glasov. LMŠ je v združeno stranko “prispevala” še svoja evropska poslanca, Klemna Grošlja in Ireno Jovevo.
LMŠ se je na političnem prizorišču obdržala dva mandata. V prvem je bila izrazito lokalna stranka. Ustanovljena je bila pred lokalnimi volitvami leta 2014, ko se je njen predsednik Marjan Šarec potegoval za še en mandat župana kamniške občine. Prvič se je LMŠ na državnozborskih volitvah pomerila leta 2018 in z 12,6 odstotka glasov zasedla drugo mesto. Šarcu je uspelo oblikovati levosredinsko vlado, s premierskega položaja pa je že po poldrugem letu odstopil. Stranka se je preselila v opozicijo. Na aprilskih državnozborskih volitvah je LMŠ s 3,72 odstotka glasov ostala pred parlamentarnim pragom.
SAB je bivša premierka Alenka Bratušek ustanovila maja 2014 po razpadu Pozitivne Slovenije. Na državnozborskih volitvah dober mesec kasneje je stranka dobila 4,38 odstotka glasov oziroma štiri poslanske sedeže. Štiri leta kasneje je SAB zbrala 5,11 odstotka glasov, kar je zadoščalo za pet poslanskih mest. Na letošnjih aprilskih volitvah pa SAB – tako kot LMŠ – uvrstitev v državni zbor ni uspela; zbrala je le 2,61 odstotka glasov.
Marjan Šarec se je ob oblikovanju Golobove vlade preselil na mesto ministra za obrambo, Alenka Bratušek pa kot državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo čaka, da bo z uveljavitvijo sprememb zakona o vladi prevzela vodenje tega resorja. O omenjenem zakonu bodo sicer, če bo SDS uspela zbrati 40.000 podpisov volilk in volilcev, jeseni volilci odločali na referendumu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje