Logarjev načrt boja proti korupciji padel v oči: "Pri tem je treba biti zelo previden"

Predsednik Demokratov in vodja nepovezane poslanske skupine Anže Logar je minulo soboto na strankarskem dogodku na Polzeli predstavil svojo vizijo vodenja prihodnje vlade. Med ključne zaveze Demokratov za naslednji vladni mandat je uvrstil tudi boj proti korupciji.

Kot je poudaril, bi Demokrati ustanovili novo specializirano tožilsko telo po vzoru hrvaškega urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) ter finančno policijo po zgledu Italije. Nad novima organizacijskima enotama tožilstva in policije pa bi sistemsko bdel državni sekretar za boj proti korupciji v kabinetu predsednika vlade, ki bi bil strokovnjak iz tožilskih vrst.

Logar: Koordinacija iz premierjevega kabineta pospeši pripravo zakonodaje

Ker sta tožilstvo in policija avtonomni instituciji, politika pa se v njuno delo ne bi smela vmešavati, je ob Logarjevih izjavah, da bi nad finančno policijo in slovenskim Uskokom bdel tožilec, ki bi bil kot državni sekretar del najožje ekipe predsednika vlade, marsikdo zastrigel z ušesi.

Logar je zdaj za N1 dodatno pojasnil, da ustanovitev posebnega tožilskega organa in finančne policije terja "pripravo zelo zahtevne nove pravne podlage". Ker gre za področje, ki pokriva več resorjev, od notranjih zadev do pravosodja in financ, je po njegovih besedah treba redno spremljati napredek pri pripravi zakonodaje in vanjo vključiti vse relevantne deležnike.

Ko gre za vlogo državnega sekretarja za boj proti korupciji, pa Logar pravi, da se je "v tujini praksa s tako imenovanim protikorupcijskim carjem (angl. anti-corruption tsar, posebni svetovalec vlade za boj proti korupciji, op. a.) pokazala za uspešno, ker je iniciativa in koordinacija iz kabineta predsednika vlade močno pospešila pripravo kakovostne zakonodaje".

Dodal je še, da so podobno "formulo" uporabili v času prejšnje vlade Janeza Janše na področju črpanja evropskih sredstev ter da so redni sestanki na ravni državnih sekretarjev "močno izboljšali učinkovitost črpanja evropskega denarja".

Bardutzky: Pri takšnih zamislih je treba biti zelo previden

"Pri zamisli o novih oblikah povezovanja tožilstva z organi izvršilne veje oblasti je treba biti zelo previden," medtem poudarja ustavni pravnik in predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky.

Pravi, da je tožilstvo po stališču ustavnega sodišča del izvršilne veje oblasti, vendar pa ne glede na to tožilci funkcionalno samostojnost uživajo tudi v odnosu do izvršilne veje oblasti.

V okviru sedaj veljavnega zakona o državnem tožilstvu je organ izvršilne veje oblasti, ki tožilcem zagotavlja pogoje za opravljanje dela in ki skrbi za pripravo predlogov predpisov, na podlagi katerih se izvaja njihovo delo, ministrstvo za pravosodje.

Če znotraj izvršilne veje oblasti te naloge z ministrstva za pravosodje preidejo na kakšen drug organ (v času druge Janševe vlade na notranje ministrstvo), je to lahko povsem v skladu z ustavo, pravi Bardutzky.

A ob tem poudarja, da uvedba nove rešitve znotraj vlade na noben način ne more voditi do tega, da bi funkcionar izvršilne veje oblasti lahko tožilcem dajal kakršnekoli usmeritve glede konkretnih odločitev.

"To, da bi bil predvidoma novi državni sekretar oseba s tožilskim ozadjem, ne spremeni ničesar: ne glede na karierno in strokovno ozadje bi bil to pripadnik izvršilne veje oblasti in bi moral biti pri izvajanju funkcije omejen tako, da bi se spoštovala funkcionalna samostojnost tožilcev," pojasnjuje Bardutzky in dodaja, da je vsekakor bolje, da v domeni tožilstva ostane tudi akt politike pregona, ki ga po veljavni ureditvi sprejme generalna državna tožilka.

Žaberl: To ne bi bilo skladno z demokratičnimi standardi

Več dilem v povezavi z Logarjevim predlogom niza strokovnjak za varnostna vprašanja in kazensko pravo Miroslav Žaberl. "Tožilstvo je del izvršne veje oblasti, a je vsak tožilec pri obravnavi konkretnih kazenskih zadev samostojen in avtonomen. Če bi državni sekretar, ki je politik oziroma predstavnik določene politične opcije, kakorkoli usmerjal delo tožilcev, to ne bi bilo skladno z demokratičnimi standardi," pravi.

Vprašanja, ali bi novi državni sekretar iz kabineta predsednika vlade tudi nadziral delo novih enot policije in tožilstva, so po njegovi oceni utemeljena: "Tožilstvo in policija morata imeti operativno samostojnost in avtonomnost. Če bi politika diktirala kaznovalno politiko oziroma kaznovanje v posameznih konkretnih primerih, bi bilo to nedopustno."

Žaberl se še sprašuje, zakaj bi potrebovali novo tožilsko telo in finančno policijo: "Tako na policiji kot na tožilstvu obstaja posebna organizacijska enota, ki se ukvarja z najhujšimi oblikami kriminala, med katere sodijo tudi korupcijska kazniva dejanja. To sta Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo."

Pravi še, da se pri pregonu bolj kompleksnih kaznivih dejanj lahko ustanovi posebna delovna skupina, bodisi notranja bodisi skupna (ko gre denimo za preiskovanje mednarodnega kriminala), v katero se lahko povabi in vključi strokovnjake z različnih področij in institucij, kot sta tudi finančna uprava (Furs) in urad za preprečevanje pranja denarja.