Menu Item
V okviru četrte javne tribune Platforme sodelovanja z naslovom Prava pot do pravosodja so strokovnjaki razpravljali o stanju v slovenskem pravosodnem sistemu in odnosu javnosti do njega ter se strinjali, da je ključ v sodelovanju znotraj sistema. Poudarjajo, da pravosodni sistem ostaja neučinkovit.
“Želim živeti v državi, v kateri na splošno velja visoko zaupanje v pravosodno vejo oblasti. Pravosodje je namreč ena od temeljnih postulatov razvite demokratične družbe,” je na tribuni povedal predsednik Platforme sodelovanja Anže Logar, ki je dodal, da z današnjo tribuno na temo pravosodja v platformi odpirajo tudi pripravo programa na področju pravosodja.
Pravosodje, ki ne deluje pošteno, ima globoke posledice za delovanja družbe kot celote, je poudaril član platforme in profesor za evropsko pravo Matej Avbelj, ki je tribuno tudi vodil. “Bistvo pravosodja je zagotavljanje učinkovitih oblastnih rešitev za mirno in pošteno reševanje sporov,” je povedal in dodal, da je pravosodje namenjeno vsem državljanom.
Avbelj je izpostavil opažanje občutkov v slovenski družbi o tem, da obstajata dve pravni državi, ena za državljane in druga za poseben družbeni razred, ki je pred sodišči manj dotakljiv. V splošni javnosti se je namreč razvilo nezaupanje v pravosodje, svoj lonček pa je pristavila tudi politika. “Pravosodni sistem ostaja šibek, neučinkovit in podhranjen, prav takšno pa je tudi stanje družbene pravičnosti v Sloveniji,” je poudaril.
Da je stanje v pravosodju slabo, po besedah vrhovne sodnice Barbare Zobec kažejo tudi statistični podatki Evropske komisije o vladavini prava. V splošni populaciji le 45 odstotkov vprašanih meni, da je slovensko sodstvo neodvisno. Zobec pa je dodala tudi, da je kakovost sojenja sicer dobra, a vprašljiva predvsem pri zahtevnejših in občutljivih kaznivih dejanjih.
Tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant se je strinjala, da je ravno pri kompleksnih pravosodnih primerih, ki so tudi medijsko najbolj odmevni, problem v tem, da predolgo trajajo. Poudarila je, da sta pri tej tematiki problematična tudi kazenski zakonik in kazenski postopek.
V okviru tribune so člani Platforme sodelovanja poudarili prepričanost v to, da je treba izrazito nezadovoljiv trend v slovenskem pravosodju obrniti in dodali, da so prepričani, da lahko to storijo tako, da na pravo pot pravosodja usmerijo vse razpoložljive, strokovne in tehnične sile znotraj pravosodja. Stanje v pravosodju je mogoče izboljšati s pozitivni angažmajem vseh pravosodnih kadrov, so se strinjali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje