Menu Item
Javnost je v sredo popoldan presenetilo sporočilo Uniorja, da so v podjetju že 26. oktobra ugotovili, da je začela uhajati zmes, ki sta jo deževje in veter zanesla na vozila v bližnji okolici. V zmesi je bila tudi neznana, po navedbah Uniorja pa majhna koncentracija zdravju nevarnega kromovega trioksida. Ker sta zmes, ki je ušla iz Uniorja, veter in dež raznesla v okolico tovarne v Zrečah, so se na najmanj 460 avtomobilih pojavili tudi madeži. Do včeraj ne občanov Zreč ne javnosti o tem izrednem dogodku ni obvestil nihče. To nedeljo pa bodo lokalne volitve, na katerih aktualni zreški župan kandidira vnovič. Lokalni odbor Gibanja Svoboda, od koder prihaja edini županov protikandidat, pa ga javno med drugim sprašuje, zakaj je občanom ta dogodek zamolčal. Kot se je izkazalo, zreški župan za to ve že dobrih deset dni.
“Kdaj ste bili o dogodku obveščeni? Zakaj o tem niste obvestili občanov in občank občine Zreče? Zakaj niste aktivirali enot civilne zaščite? Je občina naročila merjenje škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi?” To so vprašanja, ki jih županu Zreč Borisu Podvršniku javno zastavlja lokalni odbor stranke Gibanje Svoboda.
Kot smo poročali, je v sredo popoldan Unior javnosti sporočil, da je že pred tremi tedni iz tovarne ušla zmes, v kateri je bila tudi do tega trenutka še neznana, po navedbah Uniorja pa majhna koncentracija zdravju nevarnega, rakotvornega kromovega trioksida. Na spletni strani občine Zreče, denimo, tudi do tega trenutka ni obvestila občanom o tem izrednem dogodku v Uniorju.
Župan Zreč Boris Podvršnik je v sredo zvečer za N1 povedal, da so takoj po tem, ko so bili obveščeni o dogodku, stopili v stik s podjetjem. Tam so jim zagotovili, da je bilo nadaljnje uhajanje snovi z ustavitvijo proizvodnje hitro preprečeno. “Ne vemo pa še, ali ima dogodek kakršnekoli vplive na ljudi in okolje,” je dejal Podvršnik. “V podjetju so nam zagotovili, da so v izdelavi vse potrebne analize, izsledke pa naj bi predstavili v kratkem. Zagotovili so tudi, da so bile vse mejne količine te snovi v mejah normale,” je pojasnil in izrazil upanje, da dogodek vpliva na zdravje ljudi in okolje vendarle ni imel.
Dodal je, da so se glede morebitnega ukrepanja posvetovali tudi znotraj občine. “Menili smo, ker je bil glede dogodka takoj obveščen tudi pristojni inšpektorat za okolje, da bi bili, če bi bilo stanje kritično, na občini pozvani k sprožitvi ustreznih mehanizmov za ukrepanje v kriznih situacijah. Ker se to ni zgodilo, smo sklepali, da ukrepanje ni potrebno,” je zaključil zreški župan, ki na letošnjih lokalnih volitvah znova kandidira za župana, njegov edini protikandidat Vladimir Kukovica pa prihaja prav iz Gibanja Svoboda, od koder so županu danes poslali ostra javna vprašanja.
“Kromov trioksid je izjemo nevaren, je jedek, rakotvoren in predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi. Kljub temu in kljub dejstvu, da je snov ušla tudi v okolico, se do včeraj tega ni vedelo. Prav tako ste ta dogodek, čeprav ste bili o njem obveščeni, zamolčali občanom in občankam. To je nedopustno in neodgovorno, še toliko bolj zato, ker je v neposredni bližini Uniorja tudi osnovna šola,” so zreškemu županu zapisali v lokalnem odboru Svobode, ki jo vodi premier Robert Golob.
O uhajanju kromove pare iz tovarne vse do torka niso vedeli niti nadzorniki Uniorja. Zanj so tudi oni izvedeli tri tedne po dogodku. Predsednik Franc Dover je zato v sredo sklical izredno sejo nadzornega sveta, na kateri je morala uprava ta izredni dogodek pojasniti. Unior je po seji sporočil, da so se nadzorniki “seznanili z izrednim dogodkom – tehnično okvaro v družbi Unior”. Očitno pa so nadzorniki ravnanje uprave ocenili kot primerno, saj postopka njenega odpoklica niso sprožili.
A dejstvo je, da je Unior o uhajanju kromove pare zaradi tehnične okvare javnost obvestil šele v sredo popoldan, tri tedne kasneje, kar je med drugim zmotilo nekatere lastnike. Delničar Uniorja, ki ne želi biti imenovan, se sprašuje, zakaj tritedenski molk. “Menim, da je tako komuniciranje družbe neprimerno, ker je prepozno,” nam je povedal. “Veseli smo, da ni bilo žrtev, vendar bi pričakovali, da se ob takem izrednem dogodku takoj javnost obvesti o nesreči, ko je zadeva sanirana, pa se poda dopolnilna informacija. V tem primeru tega ni bilo. Od uprave bomo zahtevali odgovore, zakaj tritedenski molk.”
Unior pojasnjuje, da “preliminarni rezultati vzorčenja tal kažejo, da ni bilo škodljivih vplivov za okolje in ljudi”. Pred ponovnim zagonom naprave so izvedli tehnične meritve, ki so bile po navedbah podjetja skladne z zakonodajo in zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja. A dejstvo je, kot so priznali tudi na današnji novinarski konferenci, na kateri na številna novinarska vprašanja niso imeli prepričljivih odgovorov, da meritev niso izvedli takoj po izrednem dogodku 26. oktobra, pač pa šele 7. novembra.
Priznali pa so, da je bilo tako pozno obveščanje javnosti napaka. Obvestili niso niti zdravstvenega doma niti osnovne šole, ki je v neposredni bližini Uniorja. So pa v Uniorju na vprašanje novinarke N1 Mance Turk, kdaj so o tem obvestili zreškega župana Borisa Podvršnika, odgovorili, da je župan za izredni dogodek izvedel 5. ali 6. novembra, a ne od njih, pač pa je za to slišal drugod, nato pa poklical v tovarno. Kar pomeni, da zreški župan za uhajanje kromove pare ve že dobrih deset dni.
Unior je uhajanju kromove pare skladno z zahtevami v okoljevarstvenem dovoljenju 26. oktobra obvestil le inšpektorat za okolje, kar zahtevajo tudi postopki. Od tam za zdaj sporočajo, da je “zaradi okvare naprave za čiščenje odpadnih plinov na enem od izpustov v podjetju prišlo do emisije snovi oziroma kapljic v okolje”.
Inšpektor je uvedel inšpekcijski dogodek, ki je potrdil navedbe Uniorja, da je “na galvanski liniji (…) prišlo do emisije kromovih par v okolje”. Inšpektorat je ugotovil, da je takoj po odkritju izpustov upravljalec naprave to ustavil in odpravil napako ter izvedel korektivne ukrepe z namenom preprečitve ponovitve takega dogodka. “Ukrepanje upravljalca naprave je bilo skladno z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja,” pravijo na inšpektoratu. Dodali so, da bo upravljalec naprave izvedel monitoring emisije snovi v zrak iz naprave in monitoring tal v okolici naprave.
Na inšpektoratu pravijo, da postopek še ni zaključen, in napovedujejo izredni inšpekcijski pregled naprave. “V primeru ugotovljenih nepravilnosti bo inšpektor za okolje ukrepal.”
Iz vsega napisanega ni jasno, ali je inšpektor dejansko na terenu preveril stanje naprave in izmeril oziroma naročil meritve učinkov na okolje. Odgovor na to vprašanje čakamo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje