Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj še dodatno oslabil ugled Francije v nekdanjih afriških kolonijah, potem ko jim je očital, da se Parizu niso zahvalile za vojaške intervencije v boju proti islamistom v Sahelu. Z izjavo je razburil tudi zavezniški Čad in Senegal, ki pa tudi sicer vse bolj trgata vezi s Francijo.
Emmanuel Macron se je v ponedeljek na srečanju z veleposlaniki obregnil ob afriške države in njihovo domnevno pomanjkanje hvaležnosti za francosko pomoč v boju s skrajnimi islamističnimi skupinami.
“Mislim, da so se pozabili zahvaliti. Ni pomembno, saj bo prišlo sčasoma,” je dejal glede francoske vloge pri omejevanju vpliva islamističnih skupin v Sahelu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je v preteklosti vzdrževala vojaško prisotnost v več nekdanjih kolonijah, svojo vlogo na celini pa je bistveno okrepila leta 2013 z intervencijo v Maliju, ko se je ta soočal z napredovanjem islamističnih sil s severa države. V tej večletni operaciji je bilo v Maliju ubitih 58 francoskih vojakov.
Francija je nato v sodelovanju z vladami več regionalnih držav vzpostavila skupni okvir boja proti tem skupinam, a po državnih udarih v Maliju, Nigru in Burkini Faso tam več niso bili dobrodošli.
Po Macronovem prepričanju nobena od držav na območju Sahela danes ne bi bila suverena brez francoskega posredovanja, navaja AFP.
Macron je poudaril, da so njihove sile bile tam na prošnjo teh držav, odšle pa da so zato, ker niso “pomočniki pučistov”.
Nedavno so odločitev o umiku francoskih sil naznanili tudi voditelji Čada, Senegala in Slonokoščene obale, ki pa ostajajo zavezniki Pariza. Kot je dejal Macron, so odločitev o reorganizaciji pravzaprav sprejeli sami, ker pa da so “vljudni”, so državam prepustili, naj same naznanijo spremembe.
Predsednik Čada Mahamat Idriss Deby Itno je izrazil ogorčenje nad Macronovimi izjavami, ki “mejijo na prezir do Afrike in Afričanov”. Ob tem je poudaril, da je bila odločitev o umiku francoskih sil povsem suverena.
Senegalski premier Ousmane Sonko je poudaril, da Francija nima zmogljivosti niti legitimnosti za zagotavljanje varnosti in suverenosti Afrike. Ravno nasprotno je po njegovih besedah v preteklosti večkrat prispevala k destabilizaciji držav, pri tem pa navedel posredovanje v Libiji leta 2011, ki je privedlo do padca voditelja Moamerja Gadafija in posledično destabilizacijo sosednjega Malija.
Tako N’Djamena kot Dakar sta pri tem izpostavila vlogo njihovih “prisilno mobiliziranih in izdanih vojakov”, ki so se v času francoskega imperija borili v drugi svetovni vojni. Brez njih bi morda Francija danes bila še vedno nemška, je pripomnil Sonko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje