Kaj se zgodi, ko se združita strast do maketarstva in zgodovine? Razstava Slovenija v malem, ki bo od 25. januarja na ogled v Muzeju Šenčur. Pred uradnim odprtjem smo obiskali razstavo miniatur, ki prikazujejo pomembne mejnike naše države.
Avtor razstave Slovenija v malem Igor Grabnar se je z maketarstvom začel ukvarjati že v otroštvu, resneje pa leta 2012, ko je strast do zgodovine povezal s hobijem. Takrat se je namreč odločil, da bo skozi zgodbe maket in dioram prikazal slovensko preteklost. “Najprej sem izdeloval makete brez motivov, nato pa takšne, ki odstirajo zgodbe. Ker me zanima zgodovina, sem se odločil za pomembne mejnike naše dežele,” je dejal.
Pred 13 leti je tako Grabnar začel zbirati material in gradivo, leta 2016 pa izdelal prvo resno maketo oziroma dioramo, ki v treh delih prikazuje življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prvi del prikazuje pesnikovo rojstno hišo s slamnato streho, v kateri je živel do osmega leta, drugi njegovo odraslo življenje, ko je bil nesrečno zaljubljen v Julijo Primic, in tretji del, ki prikazuje pesnikov pogreb v Kranju 10. februarja leta 1949.
Delo maketarja so prepoznali v občini Šenčur. Kot je pojasnil župan Ciril Kozjek, so se po odprtju tamkajšnjega muzeja leta 2001 pred dobrimi štirimi leti odločili za njegovo spremembo. “Makete so se nam zdele dobrodošla popestritev muzeja,” je dejal. Uresničitev zamisli, ki je trajala več kot dve leti, bo zaokrožila razstava Slovenija v malem, ki se bo za javnost odprla 25. januarja in obiskovalcem ponudila vpogled v zgodovino naše države.

Od evolucije, Franceta Prešerna do razglasitve samostojnosti
V pritličju muzeja je razstavljenih deset maket, ki jih je Grabnar izdelal v sodelovanju z različnimi strokovnjaki. Poleg maket o gasilstvu in kmetijstvu, ki imata v Sloveniji posebno tradicijo, je še osem maket oziroma dioram, ki pripovedujejo zgodbe od obdobja evolucije do razglasitve naše samostojnosti.
Maketa Evolucija človeka prikazuje človeški razvoj od avstralopitka do sodobnega človeka, ki je postal večmilijonski produkt evolucije in je odvisnik od mobilnega telefona. Mamut v Nevljah pri Kamniku prikazuje življenje mamutov v tem kraju pred 22.000 leti. Tam so leta 1938 našli najbolj ohranjeno mamutovo okostje v tem delu Evrope, leta 2015 pa kamnito orodje kamenodobnega lovca.
Ena večjih je zagotovo koliščarska diorama Stare Gmajne na Verdu pri Vrhniki, ki jo je Grabnar izdelal v sodelovanju z dr. Antonom Veluščkom, predstojnikom Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Ta prikazuje življenje koliščarjev pred okoli 5.200 leti.
“Pri diorami smo morali povezati stvari, ki niso istočasne, a hkrati pripovedujejo zgodbo. Vsa dogajanja diorame smo morali postaviti v en koliščarski dan, en trenutek. Lahko zatrdim, da je koliščarski vsakdan prikazan precej verodostojno,” je povedal Velušček.
Obiskovalci bodo lahko občudovali neverjetne detajle bivajočih in zapuščenih kolib, njihovih ostankov, drevake, s katerimi so se vozili po jezeru, tisti z ostrim vidom pa bodo opazili celo eno najpomembnejših slovenskih odkritij – najstarejše kolo na svetu z osjo, ki so ga leta 2002 našli arheologi. Za izdelavo te makete je Grabnar potreboval skoraj leto dni.
V pritličju sta razstavljeni še maketa France Prešeren in Ivan Cankar. Tam si bodo lahko radovedneži ogledali pomanjšano različico rojstne hiše velikana slovenske proze. Ko je bil pisatelj star tri leta, je hiša pogorela, in od takrat se je njegova družina pogosto selila.
Prvi del razstave dopolnjujeta še maketi, ki prikazujeta pomembna mejnika druge svetovne vojne, in sicer Taborišče Ljubelj – Opomin človeštvu in Bolnišnica Franja – Spomenik humanosti. Grabnar je za izdelavo makete partizanske bolnice Franjo obiskal trikrat, zato da si jo je natančno ogledal, premeril in preslikal. Izdelava makete je trajala dobrega pol leta, za Grabnarja, kot je dejal, pa je bil največji izziv bolnico oživiti in s figurami bolniškega osebja in ranjencev prikazati življenje v njej.
Nasprotje njej je na drugi strani taborišče, ki ga je Grabnar izdelal v sodelovanju z zasebnim raziskovalcem Jožetom Romšakom in po načrtu Janka Tišlerja, ki je takrat živel v civilnem taborišču in je vse dokumentiral ter o tem napisal knjigo. “Upam, da je to prva in zadnja maketa, ki sem jo izdelal na to tematiko, in predvsem opomin človeštvu,” je ob robu odprtja razstave povedal Grabnar.
Preden obiskovalce razstava popelje v prvo nadstropje, se bodo lahko ustavili še pred maketo Razglasitev samostojnosti, ki jo je avtor izdelal ob 30-letnici samostojnosti Slovenije in prikazuje slovesnost 26. junija 1991 pred parlamentom v Ljubljani.
Za izdelavo makete, ki je trajala več pol leta, je Grabnar stavbo obiskal kar petkrat. Tudi to maketo, tako kot ostala dela, odlikujeta izjemna natančnost in predanost zgodovinskim dejstvom. Na njej je namreč kar 1.289 figur, ki simbolično predstavljajo 1.289.369 volilcev, ki so leta 1990 na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo.
Vlak, ki obiskovalca popelje skozi slovensko preteklost
Po ogledu samostojnih maket v pritličju se bodo lahko obiskovalci v prvem nadstropju pozabavali z ogledom večjih maket. Razprostirajo se po celotnem prostoru in so kljub različnim zgodovinskim obdobjem povezane v smiselno celoto, in sicer v obliki čarovnega traku. Slovenska preteklost je namreč predstavljena vse od časa Rimljanov do naše osamosvojitve. Rdečo nit povezuje vlak. Njegova pot se tako začne v letu 1848, ko je bila razvita prva slovenska zastava, in po železniških tirih nadaljuje pot pod vznožje Triglava, kjer je prikazana scena iz leta 1895, ko je Jakob Aljaž skupaj s prijatelji na Triglavu postavil stolp.
“Aljaž je zemljišče na vrhu Triglava kupil za en goldinar, postavitev in izdelava stolpa pa ga je stala 300 goldinarjev. Stolp je po Aljaževem načrtu v Ljubljani izdelal mojster Anton Belec, potem so ga z vlakom pripeljali do Mojstrane in ga v šestih dneh znosili na vrh Triglava. 7. avgusta so v petih urah stolp, ki je tehtal slabih 300 kilogramov, sestavili in ob 12.00 nazdravili, vse ostalo je zgodovina. Na maketi je stolp v šestih delih v ranfuzi, torej v enakih delih, kot je bil leta 1895, preden so ga odnesli na Triglav,” je pojasnil Grabnar.
Po maketi Triglav, ki je v muzeju hkrati največja maketa s sceno in fotografijo in jo je bilo po besedah avtorja praktično nemogoče narediti, vlak zgodbo nadaljuje skozi maketo Solkanski viadukt, ki je bil odprt leta 1906. Maketo je izdelal skupaj z dipl. ing. Gorazdom Humarjem, avtorjem knjige Kamniti velikan. Ta mu je priskrbel tudi originalne načrte iz obdobja Avstro-Ogrske. Načrtovanje solkanskega mostu je maketarju vzelo tri mesece, izdelava pa osem.
Skoraj 220 metrov dolg most, ki je speljan čez Sočo pri Solkanu in je z osrednjim lokom s svetlobno odprtino 85 metrov tudi največji kamniti most na svetu, je bil v prvi svetovni vojni leta 1916 med šesto soško bitko porušen. Maketi manjka še ograja Otta Wagnerja v secesijskem slogu, ki pa bo po napovedih Grabnarja končana v nekaj mesecih. Ograja je edinstvena, saj je edina te oblike, ki jo je Wagner postavil izven Dunaja. Pri njenem oblikovanju je sodeloval tudi arhitekt Jože Plečnik. “Kot zanimivost – reko Sočo sem na maketi prikazal z okoli 16 litri epoksi smole,” je povedal avtor.
Brez dobrega načrta ne gre
Solkanskemu viaduktu sledi maketa Soška fronta, ki simbolično prikazuje Kolovrat, kjer je potekala dvanajsta soška bitka, imenovana Čudež pri Kobaridu v prvi svetovni vojni. Po besedah avtorja razstave so jarki na maketi replika pravih jarkov iz Kolovrata. Vlak nato svojo pot nadaljuje čez maketo Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ki simbolično prikazuje ključne dogodke, ki so se v tem času zgodili na Slovenskem.
Sledi maketa Obdobje po drugi svetovni vojni, za njo Slovenija, moja dežela, ki prikazuje istoimensko močno promocijsko kampanjo leta 1986, iz katere se je razvila močna pripadnost domovini, z njo pa je bil narejen pomemben korak k samostojnosti Slovenije. Razstavo zaključita maketi Barikade 1991, ki prikazuje slovensko osamosvajanje in vojno za neodvisnost leta 1991, ter Slovenija postane članica Evropske unije, ki zaznamuje današnji čas.
Maketar Igor Grabnar je v 10 do 12 letih za izdelavo maket, ki bodo čez en teden na ogled za širšo javnost, porabil približno 50.000 ur, pri tem je imel tudi pomočnike. Kot je izpostavil, so mu pomagali maketar Avgust Starovašnik, Dragica Markun, Tjaša Mrhar in Andrej Beranek. In kako se lotiti izdelave? Kot je za N1 dejal Grabnar, brez dobre zgodbe, ki bi dala idejo za makete, ne gre.
Se bo zbirki pridružil Celjski grad?
Osnovno zamisel nadgradi dober načrt, ki temelji na literaturi, raziskovanju in sodelovanju s strokovnjaki. “Nato se začne konstrukcija, rekonstrukcija in šele nato izdelava,” je povedal in dodal, da vsaka maketa po svoje predstavlja izziv. Pri ustvarjanju uporablja raznolike materiale – od plastike, lesa, kovin, stirodura, lepila, naravnega peska do statične trave … pri izdelavi figur pa plastiko, 3D-tiskalnik, nekaj jih tudi kupil.
Trenutno ima v izdelavi Celjski grad iz leta 1540, skozi katerega želi predstaviti zgodbo o Veroniki Deseniški – prvi ženski, ki je bila na Slovenskem obtožena čarovništva. V prihodnje bi se lahko maketar lotil tudi izdelave središča Šenčurja. Gre sicer za željo župana, ki je dejal, da “središče Šenčurja z leti dobiva novo podobo, zato si želimo makete, ki bi ostala za naše zanamce”.
Vodja programa v muzeju Bine Logar, ki se tudi sam ukvarja z maketarstvom in na gorenjskih šolah vodi maketarski krožek, je za N1 poudaril, da je glavni namen razstave navdušiti mlade za maketarstvo in jih hkrati poučiti o zgodovini Slovenije. “S pravim pristopom lahko za maketarstvo navdušimo nove generacije,” je prepričan. Različne kreativne delavnice se bodo tako izvajale tudi v muzeju.
Po besedah Logarja je to prvi muzej v Sloveniji te vrste in je nekaj posebnega tudi v regiji. “Toliko dioram na enem mestu ne najdete nikjer v Sloveniji ali sosednjih državah,” je dodal. Cilj razstave je po njegovih besedah razvijati tehnične hobije in motorične sposobnosti mladih. Logar je med drugim še napovedal, da bo Slovenija v malem živa razstava, ki bo v prihodnje postregla tudi z gostujočimi tematskimi razstavami. “Za realizacijo tako velikega projekta potrebujete veliko entuziastov, razmišljanja, strokovnjakov. Načrtujemo že nove projekte, ki bodo predstavili nove mejnike,” je zaključil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje