Manj stresa, boljši spomin in več zadovoljstva – to vse so koristi vrtnarjenja

Magazin 01. Maj. 202211:45 > 11:57
Delite:
Vrt
Foto: Profimedia

Vreme je popolno za delo na vrtu. A vrtnarjenje ne prinese le domače solate in paradižnika, ampak nam lahko pomaga tudi pri obvladovanju stresa, vzdrževanju vitke linije, pripomore k boljšemu delovanju možganov ... Zakaj vse je še dobro vrtnarjenje?

Zmanjšuje stres in raven kortizola

Vonj cvetnih dišav, poslušanje žvrgolenja ptic, kopanje po zemlji, pobiranje krasnih rdečih in dišečih paradižnikov, bujne solate in drugih pridelkov, ki so končno pokukali na plan – da, vrtnarjenje krepi telo in duha. In, kot pravijo študije, naj bi vrt doživljali kot oazo miru in sprostitve, saj naj bi se med vrtnarjenjem znižal nivo stresnega hormona kortizola in izboljšalo naše razpoloženje. Do take ugotovitve so prišli s študijo, s katero so želeli preveriti, ali je vrtnarjenje zares najboljši način sproščanja in zmanjševanja stresa. Udeležence raziskave so namenoma izpostavili stresnemu dogodku, nato so jih razdelili v dve skupini. Prostovoljcem v prvi skupini so naročili, naj za pomiritev v miru in tišini berejo knjigo. Prostovoljci v drugi skupini pa so imeli nalogo, da za pomiritev vrtnarijo. Raziskovalci so nato izmerili ravni stresnega hormona pri vseh udeležencih. Ugotovili so, da so udeleženci druge skupine (vrtnarjenje) hitreje in bolje okrevali po stresnem dogodku kot udeleženci prve skupine (branje). Posamezniki, ki so vrtnarili, so poročali tudi o boljšem počutju in opazili so, da se jim je povrnila pozitivna naravnanost, medtem ko med posamezniki, ki so brali, tega niso zaznali.

Izboljšuje kognitivne sposobnosti in pomnjenje

Kot kažejo raziskave, naj bi vrtnarjenje zelo pozitivno vplivalo tudi na naše možgane in izboljšalo kognitivne sposobnosti. Do te spodbudne informacije so prišli korejski raziskovalci, ki so opravili študijo, v katero so vključili 41 starejših posameznikov z demenco, ki so okopavali zemljo, sejali, sadili, zalivali, pobirali pridelke in skrbeli za vrt. Raziskovalci so po opravljeni nalogi pri teh posameznikih zaznali rast novih živčnih povezav in izboljšanje določenih kognitivnih funkcij. V drugi študiji so ugotovili, da je vrtnarjenje lahko učinkovita terapija pri lajšanju duševnih motenj in obolenj, kot sta demenca in celo rak.

Foto : Profimedia

Blagodejno deluje na srce

Nekateri strokovnjaki pravijo, da vrtnarjenje sodi med nizke do srednje intenzivne vadbe in da že 50 minut dela na vrtu izjemno blagodejno deluje na naše srce. Med vrtnarjenjem namreč izvajamo različne gibe, priklone, rotacije, dvige, spuste itn., kar seveda je določena oblika vadbe, ki lahko dvigne srčni utrip.

Krepi povezanost med ljudmi

Šolski vrtovi, družinski vrtovi, skupnostni vrtovi – vrtnarjenje povezuje ljudi in spodbuja pozitivno vzdušje. Tudi s študijo so potrdili, da ima vrtnarjenje zelo pozitiven vpliv in pomaga pri ustvarjanju močnih medsebojnih vezi. Študijo so izvedli s skupino študentov, ki so skupaj obdelovali vrt v študentski skupnosti. Med seboj so si delili pridelke, skupaj pripravljali obroke ter delili izkušnje in znanja. Sodelujoči posamezniki so po raziskavi poročali o notranjem zadovoljstvu in občutku smisla, ki sta se rodila po skupnem vrtnarjenju.

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS

Komentari

Vaš komentar