Menu Item
V Mariboru bo po dveh letih premora letos spet potekalo množično martinovanje z osrednjim dogajanjem na Trgu Leona Štuklja. A tokrat bodo pokušine štajerskega vina in kulinarike tudi na več drugih prizoriščih v mestu. Pri vsebinski zasnovi letošnjega martinovanja, ki mu Štajerci zaradi zares množične udeležbe rečejo tudi štajersko novo leto, je z mariborskim zavodom za turizem tokrat sodeloval etnolog Janez Bogataj, ki je spomnil, da je mariborsko martinovanje eno najstarejših v Sloveniji, saj se izvaja že 37 let. Obenem pa je nekaj posebnega, saj gre za "izrazito agrarno šego", ki se dogaja v urbanem okolju, je še dodal.
Izhodiščna točka programa ostaja Hiša Stare trte na Lentu, dodatna prizorišča pa so Vodnikov trg, Koroška cesta, Grajski trg in Trg svobode. V gostinski ponudbi bodo med drugim sodelovali dijaki in študenti srednje in višje šole za gostinstvo in turizem ter vinogradniki, vinarji, turistične kmetije in gostinci iz mesta in širše okolice.
“Končno lahko naredimo korak naprej v razvoju naših mestnih prireditev. Želimo, da celo mesto živi,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor zavoda za turizem Jure Struc. Župan Saša Arsenovič pa je poudaril, da se z novo zasnovo martinovanja ne oddaljujejo od tradicije, temveč jo le nadgrajujejo z novimi vsebinami. “Nič ne odvzemamo, samo dodajamo,” je dejal.
Etnolog Janez Bogataj je spomnil, da je mariborsko martinovanje eno najstarejših v Sloveniji, saj se izvaja že 37 let. Obenem je nekaj posebnega, saj gre za “izrazito agrarno šego”, ki se dogaja v urbanem okolju. Temu načelu je sledil tudi pri prenovi njegove zasnove.
“Glavno vodilo je bilo, da Maribor dobi svoje urbano martinovanje, z različnimi vsebinami, ki bo povezalo vsa ta izjemna prizorišča v mestu in tako omogočilo obiskovalcem, da potujejo z vinom, jedačo, dogodki, srečevanji,” je dejal. “Največja prednost Maribora je namreč v tem, da lahko z eno nogo stojiš v mestu, z drugo pa v vinogradu,” je dodal.
“Najstarejša trta na svetu raste v Mariboru, torej v mestu in je del njegovih urbanih vsebin. Zato mora biti urbanost temeljno izhodišče za oblikovanje katerih koli vsebin, ne pa prenašanje ruralnih v urbano okolje,” je prepričan Bogataj, ki je sicer zelo kritičen do obstoječih oblik martinovanj v Sloveniji, saj so te “daleč proč od lokalne in regionalne tradicije”.
Struc je poudaril povezovanje z okoliškimi kraji, ki jih želijo v prihodnje intenzivneje vključevati v program. Sicer že v dneh pred martinovanjem ponujajo individualne pokušine pri številnih ponudnikih v mestu in okolici, dodatno bodo organizirali Martinove pohode.
Cilj nove zasnove martinovanja je namreč, da pritegnejo obiskovalce v Maribor in njegovo okolico za več dni, ne samo 11. novembra, in tako povečajo obisk v destinaciji v sicer po statističnih podatkih manj obiskanem novembru. Z obiskom so sicer že zadovoljni, saj se je septembra po besedah Struca že dvignil nad številke iz septembra 2019, torej pred obdobjem covida-19.
Tradicionalno mariborsko martinovanje bo 11. novembra s pričetkom ob 11.11. Malečniški brači se bodo v družbi vinskih kraljic in mestnega viničarja sprehodili od Hiše Stare trte čez mestno jedro in na poti simbolično zbrali mošt oz. mlado vino za krst. Krst bo opravil župan na odru na Trgu Leona Štuklja, kjer bo osrednji zabavni program, na 34 stojnicah pa se bo predstavilo več kot 60 ponudnikov.
V prihodnje nameravajo prireditev med drugim navezati na mednarodno pot svetega Martina, med idejami pa je tudi mariborski kozarec, ki bi lahko služil kot turistični spominek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!