Maribor ni sledil Ljubljani: trubači in drugi glasbeniki bodo lahko nastopali

Mariborski mestni svetniki naj bi na današnji seji obravnavali sklep o prepovedi spontanih uličnih nastopov z glasbenimi inštrumenti. Prepoved bi veljala do 4. januarja 2026. Toda točke niso uvrstili na dnevni red. Župana Saše Arsenovića, ki je prepoved predlagal, na seji ni bilo.

V Mariboru bodo lahko tako tudi v decembru na ulicah nastopali trubači, harmonikarji in drugi glasbeniki – v nasprotju z Ljubljano, kjer so v ponedeljek mestni svetniki podprli pobudo župana, da se ulične nastope trubačev in drugih glasbenikov v času prazničnega decembra prepove.

Številne pritožbe

Prepoved je predlagal mariborski župan Saša Arsenovič in jo v gradivu za sejo utemeljil, da se "v nasprotnem primeru spontani ulični nastopi odvijajo tudi na ali ob prizoriščih Čarobnega decembra in tako ovirajo izpeljavo uradnega programa organizatorja ter motijo potek uradnih dogodkov in prireditev".

Mestna občina se sooča s številnimi pritožbami meščanov in obiskovalcev, "saj izvajalci spontanih uličnih nastopov motijo uradni program ter božično-novoletno vzdušje".

Na seji župana ni bilo. 16 svetnikov je bilo za, 16 pa proti temu, da se točko uvrsti na dnevni red, zato sklepa niso obravnavali.

Svetnik SDS Franc Kangler je še pred tem dejal, da prepovedi nasprotuje.

"Zdaj, sprejeti tak sklep, ker imamo iz Makedonije trubače, pa so moteči ... So moteči, za božič so. Imamo pa tudi deklico iz Slovenskih Konjic, ki igra citre na Gosposki ulici /.../ igrajo lepe slovenske pesmi, bomo tudi njim prepovedali? Treba je stvari ločiti in definirati. Če nekdo igra božične pesmi s citrami, na ulici, bo to moteče? Zame ne. V Ljubljani so prepovedali nastopati tudi harmonikarjem, ne samo trubačem, vsem. Se sramujemo slovenske pesmi?" je vprašal Kangler.

Ležeči policaji namesto radarjev?

Mariborski mestni svetniki niso podprli predloga strank Stranke mladih - Zeleni Evrope (SMS), Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) in NSi, da bi namesto stacionarnih radarjev za merjenje hitrosti na cestah postavili fizične ovire. Prevladalo je mnenje, da mora o tem odločati stroka. Strinjali pa so se, da se takšne ukrepe opredeli z novo celostno prometno strategijo.

Eden od pobudnikov Igor Jurišič (SMS) je povedal, da radarji, ki so v Mariboru začeli delovati poleti na treh lokacij, dnevno zabeležijo približno 50 prekoračitev hitrosti, kar kaže, da niso namenjeni umirjanju prometa, temveč predvsem polnjenju občinske blagajne. "Prometne varnosti s tem očitno nismo spremenili," je dejal.

Zato so omenjene svetniške skupine predlagale, da se hitrost na nevarnih odsekih raje omeji s fizičnimi ovirami. Želijo tudi, da o območjih omejenih hitrosti razpravlja in odloči mestni svet, saj nekatere trenutne ureditve po njihovih ocenah niso smiselne.

Vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker je v odgovor pojasnil, da bodo območja omejenih hitrosti opredelili v novi celostni prometni strategiji, ki naj bi bila dana v obravnavo mestnemu svetu februarja. Kot je dejal, so mestne svetnike povabili, da sodelujejo pri njenem oblikovanju, a je bil zelo majhen odziv.

Mlaker je poudaril, da je glavni razlog za prometne nesreče v Mariboru prevelika hitrost, zato so ukrepi nujni. Radarje so po njegovih besedah postavili na osnovi strokovne študije, ponekod so bile na teh mestih že fizične ovire, a niso ustavile prehitrih voznikov. Takšne ovire tudi vplivajo na pretočnost prometa in povečane izpuste, zato se mu to ne zdi prava smer. Radarji in območja omejene hitrosti pa so, sodeč po občinski analizi, dejansko znižali hitrost voznikov, je povedal.

Predstavnik medobčinskega redarstva Uroš Kosi je potrdil, da radarji vplivajo na obnašanje voznikov. "Hitrosti v Mariboru padajo, pada tudi število prekrškov," je dejal. V prvem obdobju postavitve radarja je bilo okoli 150 prekoračitev hitrosti na dan, zdaj jih je okoli 50, je ponazoril. "Vpliv ni samo na cesti, kjer stoji radar, ampak na celotnem prometnem območju," je dodal.

Podžupan Gregor Reichenberg, ki je vodil današnjo sejo, je poudaril, da mora o načinih omejevanja prometa odločati stroka, ne politika. S tem se je strinjala tudi večina mestnih svetnikov.

Namesto predlaganih sklepov SMS, LPR in NSi so podprli predlog Liste kolesarjev in pešcev, ki nalaga mestni upravi, da po sprejetju celostne prometne strategije pripravi za sprejetje na mestnem svetu splošni akt, v katerem bodo opredeljeni ti ukrepi in jasna merila zanje.

Da fizične ovire niso boljša rešitev kot radarji, so med drugim ocenili v Gibanju Svoboda. "Če postavimo več fizičnih ovir, kaznujemo tudi tiste, ki spoštujejo predpise," je dejala njihova predstavnica Davorka Pregl.

Po besedah Milana Mikla (SDS) primeri kažejo, da stroka ne deluje vedno v skladu z zakonodajo oziroma predlaga najbolj optimalnih ukrepov. "Tudi leta 2012 je bila stroka tista, ki je rekla, kako in na kakšen način postaviti radarje," je izpostavil in pri tem meril na takratne proteste po postavitvi radarjev, zaradi katerih je moral svoj županski mandat predčasno zaključiti Franc Kangler, ki je danes mestni svetnik SDS.