Menu Item
V Mariboru se končuje gradnja brvi čez reko Dravo ob Starem mostu, ki je močno razdelila tamkajšnjo lokalno javnost. Na eni strani mariborska občina zatrjuje, da bo nova brv, ki bo namenjena pešcem in kolesarjem, povezala levi in desni breg reke Drave, občani pa na drugi strani menijo, da bo kazila podobo legendarnega mariborskega Starega mostu in obrežje reke. "Afera brv je potrdila predvsem, da se v tem mestu premalo poslušamo in slišimo, premalo je strpnega vključevanja in argumentiranega prepričevanja," je za N1 aktualno dogajanje v Mariboru komentiral odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik.
Mariborska mestna občina je projekt gradnje brvi čez reko Dravo, ki bo povezala mestni četrti Lent na eni in Tabor na drugi strani, začela leta 2011 z mednarodnim arhitekturnim natečajem, na katerem je zmagal španski biro Burgos & Garrido, lanskega februarja pa je podpisala 4,8 milijona evrov težko pogodbo z gradbenim izvajalcem Makro 5. Dela naj bi bila končana do konca aprila, za javnost pa bo brv odprta junija.
Ko je lanskega decembra 133-metrska in 40 ton težka jeklena konstrukcija povezala oba dela reke Drave ob Starem mostu – treba je sicer poudariti, da je na tem mestu do prve polovice 20. stoletja že stal lesen most, čez katerega je potekala pomembna prometna pot – je med prebivalci mesta ob Dravi završalo. Županu Saši Arsenoviču so očitali, da bo nova brv kazila podobo Starega mostu in reke Drave ter da bi bila gradnja tovrstne brvi bolj potrebna na kakšnem drugem predelu reke, ki deli Maribor na dva dela.
Ob začetku gradnje je župan Arsenovič dejal, da razume pomisleke meščanov, da je umeščanje tako pomembnega objekta v prostor vedno stvar debat, kjer so pogledi velikokrat različni. A tudi leto dni po začetku gradbenih del se mariborski župan srečuje z očitki, da projekt ni bil dobro zasnovan in premišljen, čeprav brv že dobiva svojo končno podobo in si občani končno lahko predstavljajo, kakšna je nova podoba reke Drave. “Naša vizija se počasi zlaga. Žalosti me, da imamo še vedno nejeverne Tomaže, ki ne razumejo, da gradimo brv zato, da ponovno vzpostavimo stik z Dravo, ki se je izgubil z gradnjo hidroelektrarn,” je dejal Arsenovič v nedavnem intervjuju za STA.
Zakaj “čevapčič” brv razburja Mariborčane?
Matija Stepišnik, odgovorni urednik časopisa Večer, Mariborčan in poznavalec razmer v mestu ob Dravi, trdi, da je brv zdaj že postala dejstvo in da poti nazaj ni več, a ob tem poudarja: “Mestno oblast, ki ji okoli brvi nikoli ni uspelo vzpostaviti širšega soglasja lokalnega okolja, čaka mukotrpna naloga: kako bodo meščani brv vzeli za svojo. Tudi tisti, ki jo zavračajo, ki je ne marajo, še preden je odprta. Morda so se iz komunikacije o projektu, ko je nastajal, kaj naučili. Nisem pa prepričan, ali so se.”
Stepišnik opozarja tudi na zavest Mariborčanov in simbolni pomeni Glavnega mostu, ki ga občani najraje poimenujejo kar Stari most. “Stari most je, kakorkoli obrnemo, izjemno pomembna simbolna točka v zavesti Mariborčanov, nanjo so ponosni, z njo se identificirajo. Je spomenik lokalnega pomena, vpisan v register kulturne dediščine, pomemben arhitekturni in inženirski dosežek zgodnjega 20. stoletja. Zato mnogi v mestu, ki jih je ideja o brvi dvignila na noge in pognala v pisanje pisem bralcev ali žgoče razprave, javno in zasebno, menijo, da bo brv Stari most razvrednotila, mestno veduto, ki je sploh v tem delu izjemno privlačna, ‘instagramabilna’, skazila. Po nepotrebnem, brez zveze,” v svojem krajšem komentarju za N1 še pojasnjuje Matija Stepišnik.
Ob tem Stepišnik izpostavlja tudi možnost načrta, da bi Stari most zaprli za promet, da bi bil namenjen zgolj pešcem in kolesarjem, čemur je predvsem namenjena nova brv v neposredni bližini legendarnega mostu. “Mnogi so temu projektu pripisovali parcialne interese, ozadja. Čevapčič brv je bil eden od nadimkov, ki ga je projekt pridobil, češ da bo povezoval gostilne na obeh bregovih, nič drugega,” še pove.
Na levi strani reke Drave je namreč več legendarnih gostiln z dolgoletno tradicijo priprave te priljubljene jedi, na drugi strani nove brvi pa je do začetka gradbenih del delovala še ena znana restavracija, specializirana za jedi z žara. A ta se je prav zaradi gradnje brvi zaprla, saj dostop do restavracije ni bil več mogoč.
Župan želi, da bi mesto bolj čutilo reko Dravo
“Maribor se je razdelil in obe strani, zagovornikov in nasprotnikov brvi, sta se le malo slišali. V zadnjem času, ko ima mesto težave s financiranjem marsičesa in je brez operativnega proračuna, pa se je ob omembi brvi še posebej razvnel očitek, da gre za županov projekt, s katerim se razmetava denar. Več kot pet milijonov. Ni malo. Ker denarja sicer marsikje primanjkuje, kar je dejstvo, ne populistično zavajanje. Gre tudi za vprašanje prioritet, na katere smo v Mariboru še posebej alergični in imamo kot pri nogometu vsi svoje mnenje in vsi prav. Vsekakor je župana treba razumeti, da si želi, da bi mesto bolj čutilo Dravo. Ker je res po svoje žalostno, da je šele z debato o (ne) smiselni brvi marsikdo od Mariborčanov odkril ali se spet spomnil, kako dobra, vznemirljiva reka teče skozi mesto. Afera brv je spet potrdila predvsem, da se v tem mestu premalo poslušamo in slišimo, premalo je strpnega vključevanja in argumentiranega prepričevanja. Idej ni nikoli manjkalo, niso pa vse sijajne. Če kje to vemo, je to v Mariboru,” meni Matija Stepišnik.
Mariborski župan Saša Arsenovič je sicer lani dejal, da so pri načrtovanju brvi upoštevali tudi njeno višino, saj si želijo, da bi omogočala plovnost po reki Dravi, po njegovih besedah pa naj bi občina načrtovala tudi vzpostavitev javnega potniškega prometa po reki. Mariborska občina je že leta 2020 naročila študijo plovnosti po reki Dravi, oktobra lani pa je tamkajšnji mestni svet sprejel uredbo o plovbi po reki. Plovila lahko tako po novem plujejo do mosta na Mariborski otok in do območja 500 metrov pred meljskim jezom, mestni svetniki pa so potrdili tudi povečanje hitrosti plovbe po reki Dravi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje