Na mariborski univerzi si želijo temeljitih sprememb na področju raziskovalnih informacij. Odločanje v znanosti namreč po njihovem prepogosto temelji na zaprtih raziskovalnih informacijah znotraj lastniških infrastruktur v upravljanju ponudnikov, ki strogo omejujejo uporabo oz. ponovno uporabo raziskovalnih informacij. Zato so med prvimi podpisali barcelonsko deklaracijo.
Senat Univerze v Mariboru se je na današnji seji med drugim seznanil, da je univerza med prvimi podpisnicami Barcelonske deklaracije. Kot je članom senata pojasnil rektor Zdravko Kačič, gre za deklaracijo o odprtih raziskovalnih informacijah, ki odprtost informacij o izvajanju in komuniciranju raziskav postavlja za novo normo.
Z mariborske univerze so v zvezi z omenjenim dokumentom sporočili, da je več kot 30 mednarodnih organizacij, med njimi tudi njihova univerza, prepoznalo potrebo, da se mora področje raziskovalnih informacij temeljito spremeniti.
Barcelonsko deklaracijo je pripravila skupina več kot 25 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskovalnimi informacijami v sklopu organizacij, ki izvajajo, financirajo in ocenjujejo znanstvenoraziskovalno dejavnost, ter organizacij, ki zagotavljajo raziskovalno informacijsko infrastrukturo.
Senat mariborske univerze se je danes seznanil tudi s poročilom o doseganju ciljev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti univerze v preteklem letu, ki ga morajo posredovati Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Kot ugotavlja poročilo, je univerza dosegla zadane cilje, med katerimi so doseganje znanstvene odličnosti, prizadevanje za stabilno financiranje, krepitev zmogljivosti in infrastrukture za razvoj odličnosti, skrb za razvoj človeških virov ter odprta znanost, zato je senat po krajši predstavitvi poročilo soglasno potrdil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!