Menu Item
Opozicijskim LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP ni uspelo zbrati dovolj glasov za padec pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Za interpelacijo je glasovalo 42 poslancev, 28 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Možnost, da bi se to zgodilo, se je še zmanjšala, ko je bilo ugotovljeno, da sta dva poslanca Levice pozitivna na koronavirus in torej nista mogla glasovati.
Že tako majhna možnost, da bi opozicija prepričala 46 poslancev, kolikor jih je potrebno za izglasovanje interpelacije, se je še zmanjšal po razkritju, da sta poslanca Levice Violeta Tomič in Željko Cigler pozitivna na koronavirus.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec se je zato obrnil na predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Predlagal je, da bi odločanje o interpelaciji prestavili na zadnji dan novembrske seje državnega zbora, torej na četrtek, a da bi tedaj sejo prekinili in glasovanje izpeljali enkrat v prihodnosti. Nato je Zorčič predlagal, da bi do odločanja o Dikaučiču prišlo v četrtek, da pa bi tedaj omogočili tudi glasovanje na daljavo. Njegov predlog so v opoziciji podprli, ker pa sta mu SMC in SDS odločno nasprotovali, so se v strankah KUL strinjali, da se je glasovanje o pravosodnem ministru izpeljalo danes.
Za interpelacijo glasoval tudi poslanec Desusa Hršak
Ker torej Tomič in Cigler nista mogla glasovati, opozicija za odhod Dikaučiča ni zbrala niti 43 glasov, koliko jih skupaj štejejo poslanci KUL in nepovezane poslanske skupine. Se ji je pa tokrat pri glasovanju pridružil poslanec Desusa Ivan Hršak in glasoval za interpelacijo. V levosredinskih opozicijskih strankah ni osamljena ocena, da je Hršak tako ravnal, ker je bilo jasno, da rušenje pravosodnega ministra ne bo uspelo. Ostala dva navzoča poslanca Desusa Branko Simonovič in Robert Polnar sta se pri glasovanju vzdržala.
Prav tako so se vzdržali vsi navzoči poslanci NSi (Jožef Horvat in Aleksender Reberšek sta na seji manjkala), pri glasovanju pa niso bili navzoči poslanci SNS in predstavnika manjšin. Proti interpelaciji so torej glasovali zgolj poslanci SMC in večina poslancev SDS, kar je zneslo skupaj 28 glasov. Ker pa je za uspeh interpelacije pomembno zgolj to, koliko poslancev jo podpre, Dikaučič kljub majhni podpori ostaja minister.
Razpravljali več kot deset ur
Poslanci so na seji več kot deset ur razpravljali o očitkih ministru Dikaučiču. Vlagatelji interpelacije so mu med drugim očitali, da je odgovoren za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ter dopuščanje “nedopustnega odlašanja vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev”. V interpelaciji, ki je kot institut namenjena kritiki ministrovega dela, pa ni zapisanih nekaterih očitkov, ki so jih poslanci odprli med razpravo. Za nekatere poslanske skupine namreč še vedno ostaja sporno dejstvo, da zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin o Dikaučiču teče sodna preiskava.
Heferle tudi o nemoralnosti Dikaučičevega zamolčanja suma kaznivega dejanja
V imenu predlagateljev je očitke iz interpelacije predstavila poslanska LMŠ Tina Heferle. “Sage s kandidacijskim postopkom za dva delegirana evropska tožilca ne pozna samo slovenska javnost, poznana je po celi Evropi. Smo edina država, ki še vedno nima imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev. Po mnenju predlagatelja je zato soodgovoren Dikaučič,” je povedala o zapletih pri evropskih delegiranih tožilcih iz Slovenije.
Dotaknila pa se je tudi sumov kaznivih dejanj, ki sicer v interpelaciji niso navedeni. “Po mnenju predlagateljev vsekakor ni moralno, da je minister Dikaučič, takrat še v vlogi kandidata za ministra, javnosti in poslancem zamolčal dejstvo, da ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin ter neizpolnjena finančna obveznost plačila komunalnega prispevka. Prikrivanje tako pomembnih osebnostnih okoliščin, ki bi, upam si trditi, zagotovo vplivale na odločanje o njegovi primernosti, je obsojanja vredno dejanje in ne kaže samo na nivo politične kulture, ki jo minister Dikaučič neposredno predstavlja, ampak tudi na njegov odnos do državnega zbora,” je dejala Heferle.
Razprava o interpelaciji ministra se je začela v precej prazni dvorani državnega zbora. Več poslancev je napovedalo dopoldansko odsotnost. Razprave o interpelaciji pa se ne bodi udeležili vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša in poslanec NSi Aleksander Reberšek.
Svojo odsotnost pa je na družbenem omrežju Facebook napovedal še predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Dikaučič: Interpeliran sem zgolj zato, ker sem minister te vlade
– “Predlagatelji za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov, navajajo netočnosti, zato seveda interpelacijo v celoti zavračam. Menim, da pri današnji interpelaciji ne gre za kritiko mojega dela, čeprav se želi tako prikazati, temveč sem interpeliran samo in izključno zato, ker sem minister te vlade.”
– “Pri prvem očitku glede neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev ponavljam, da niso trditve pravne stroke, kot se navaja v interpelaciji, tiste, ki vežejo ministra, pač pa so to izključno in samo veljavni pravni akti te države. Zaplet glede imenovanja delegiranih tožilcev je kljub drugačnim namigovanjem pravne narave in ga bo v končni fazi verjetno razrešilo sodstvo, kar pa bom seveda upošteval, kot sem vedno do sedaj.
– “Nadalje mi je očitana odgovornost glede hitrosti imenovanja državnih tožilcev. Hkrati pa predlagatelj sam navaja, da težava ni v izvedbi poziva, ki je edina pristojnost, ki jo imam po zakonu o državnem tožilstvu pri imenovanju državnih tožilcev.”
– “Pri tretjem očitku mi pravzaprav očitate, da nisem nadminister za pravo in da je presekam svojih zakonskih pooblastil. Interpelacija je, ponavljam, tudi na tem mestu vsebinsko neutemeljena, kot takšna pa resnično predstavlja nevaren precedens, v skladu s katerim bi lahko politično odgovornost uveljavljali povsem ločeno od pristojnosti, ki jo posamezni minister ima.”
– “V zadnji točki interpelacije pa je problematizirana tudi moja prosta izbira zaposlitve oziroma možnost za potegovanje za le-to ter uporaba pravnih sredstev, kar vsakemu od nas pod enakimi pogoji sicer zagotavlja ustava.”
Dikaučič se je v svojih odgovorih dotaknil tudi plačila komunalnega prispevka v občini Šentjur.
“Gre za zaseben pravni spor z občino, zaradi višine odmerjena komunalnega prispevka, ki pa je že rešen. Pri tem podarjam, da nikoli nisem nasprotoval plačilu komunalnega prispevka, ampak zgolj njegovi višini. In se sprašujete, zakaj sem ga plačal šele sedaj. Ker se je zadeva znova odprla, ko sem bil pred kratkim pozvan s strani komunalnega podjetja, da predložim potrdilo o plačilu. In veste, včasih se zaradi ljubega miru človek odloči stopiti korak nazaj. V občini, v katerim bom živel, pa si želim vzajemno korektnega odnosa,” je dejal Dikaučič.
Poslanske skupine opozorile na sodno preiskavo ministra
– Meira Hot (SD): “Minister, prepričani smo, da vi niste zaupanja vredna oseba. Čeprav ste danes minister za pravosodje, je naravnost abotno in absurdno, da, če bi se danes potegovali za kakšno drugo, celo nižje plačano delovno mesto v javnem sektorju, kot je ministrsko, recimo da bi želeli biti uradnik na ministrstvu za pravosodje, zaposlitve ne bi dobili, ker ne izpolnjujete niti formalnih pogojev, nimate potrdila, ki se zahteva na delovnih mestih v javnem sektorju, potrdila o nekaznovanosti oziroma potrdila, da niste trenutno v kazenskem postopku, ker pač ste.”
– Nataša Sukič (Levica): “Poleg tega naj bi Dikaučič, ki se mu plačevanje raznih davščin zdi, prosto po ministru Vizjaku, ‘glupo’, šele zdaj, tik pred interpelacijo plačal komunalni prispevek Občini Šentjur, ki ji je dolgoval okrog 30 tisoč evrov, s katerim bi poravnal del stroškov gradnje in koriščenja vodovoda, kanalizacije in ceste. Minister bi torej gradil hišo, komunalnega prispevka pa ne bi plačal oziroma naj bi ga plačal šele zdaj, z več kot očitnim namenom, da bi s tem pridobil podporo poslanske skupine Desus, predvsem pa poslanca Roberta Polnarja, nekdanjega podžupana Šentjurja, in si tako rešil stolček.”
– Maša Kociper (SAB): “Že ob njegovi predstavitvi kot kandidata za ministra smo bili v stranki SAB sila skeptični. Tako politični kot splošni javnosti je bil kandidat popolnoma neznan /…/ Na zaslišanju smo se tako nadejali več informacij o njegovem dosedanjem delu, kompetencah ter o vrednotah in prepričanjih, ki ga vodo vodila pri njegovem ministrovanju. Uspelo pa nam ni izvedeti niti kje, na kakšnem delovnem mestu in kaj je delal, preden je postal kandidat za ministra, in katere so vrednote, ki jih bo zastopal. /…/ Najbolj nas je seveda že takrat zmotilo dejstvo, da se gospod Dikaučič kot kandidat za ministra nikakor ni želel opredeliti glede najbolj perečega vprašanja na področju pravosodja Slovenije v tistem hipu in tudi še sedaj. Gre seveda za imenovanje tako imenovanih delegiranih evropskih tožilcev.”
– Ivan Hršak (Desus): “Temna preteklost novega ministra vedno znova prihaja na dan. Največji pomislek se nam je pojavil pri domnevnih davčnih utajah in domnevnem ponarejanju poslovnih listin. Da je pravosodni minister v sodni preiskavi, je precedens, ki ga preprosto v Desusu ne moremo razumeti. /…/ Če bi bili s to tematiko konkretneje seznanjeni v času glasovanja ob izvolitvi, bi bila naša odločitev o podpori verjetno drugačna. /…/ Kot smo že pred dnevi sporočili v odzivu javnosti, se močno nagibamo k podpori interpelacije. A vseeno bomo, ker menimo, da je prav, prisluhnili tudi zagovoru ministra.”
– Janja Sluga (nepovezani poslanci): “Vlada se je bila primorana z izbiro tožilcev ‘začasno’ seznaniti. Ministra za pravosodje ob tej priložnosti sprašujemo, kaj pomeni beseda začasno, katere smisla javnosti ne zna pojasniti noben pravni strokovnjak v Sloveniji. Ali to pomeni, da ima vlada kolektivni spomin zlate ribice in bo najbrž, ko bo ta interpelacija mimo, pozabila, da se je z imenovanjem tožilcev seznanila. Ali pa gre pri tej besedi zgolj za piarovsko sporočilo lastnim vernikom, da ne bi bilo videti, kot da je vlada popustila pod pritiski Evrope ali trgovala s poslanskimi glasovi pri obravnavi interpelacije ministra; morda pa oboje.”
– Brane Golubovič (LMŠ): “Kako pomembno je sodstvo, pravna država, pravosodje na lestvici prioritet te Vlade, te koalicije, kaže, da ne glede na vse resne očitke, ki smo jih predlagatelji zapisali v interpelaciji, je minister danes ostal sam. Niti en minister, predsednik vlade, ga ni prišel na začetku podpreti, v dvorani pa sedijo štirje poslanci oziroma poslanke koalicije.” “Se sploh zavedate kaj se bo danes sporočilo ljudem, če bo Marjan Dikaučič ostal minister? Da utaja davkov v tej državi ni problem, da je plačevanje davkov glupo, da če storiš kaznivo dejanje in si del vladajoče elite, imaš pravo člansko izkaznico lahko na policiste, tožilce, sodnike vplivaš ali pritiskaš.”
Šibka obramba koalicijskih strank
Stolčki koalicijskih poslancev danes večinoma samevajo. Prazne so tudi vrste, namenjene vladi. Sredi dneva je Dikaučiča v državnem zboru obiskal gospodarski minister ter predsednik SMC Zdravko Počivalšek in mu izrekel podporo.
Podpora ministru Marjanu Dikaučiču. V DZ ga je obiskal tudi minister in predsednik SMC @PocivalsekZ pic.twitter.com/pyhgRu7ZDi
— Stranka SMC (@StrankaSMC) November 22, 2021
V NSi ministra očitno ne bodo branili odločno, saj so za razpravo o interpelaciji napovedali zgolj pet minut. Posamezni poslanci NSi se v razpravi ne bodo oglašali. V razpravi se bodo oglasili tudi zgolj trije poslanci SDS. Kratko razpravo so sicer napovedali tudi v Desus.
Skromnost koalicijske razprave po mnenju opozicije kaže na to, da bo minister interpelacijo lahko prestal zgolj zaradi koalicijskih zavez in osebnih koristi poslancev, ki podpirajo vladajoče.
Predstavnikov vlade sicer ni bilo niti na interpelaciji šolske ministrice Simone Kustec minuli petek. A so ministrico branili v koalicijskih vrstah: še bolj kot SMC, iz vrst katerega izhaja Kustec, so jo v bran vzeli v SDS.
– Tadeja Šuštar Zalar (NSi): “Verjetno se vsi strinjamo, da je položaj ministra ena najodgovornejših funkcij v državi. Posameznik, ki zaseda tako visoko funkcijo, mora biti oseba z absolutno osebno in moralno integriteto. O tem najbrž ni nobenega dvoma. V državah z razvito demokracijo je to popolnoma samoumevno. In brž, ko se pojavi nek resen sum o določeni nepravilnosti, ne nujno nezakonitosti, ki bi jo zagrešil kak funkcionar pred ali med opravljanjem funkcije, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti tak sum resen in utemeljen. To je praksa v državah Evropske unije, ki imajo zrelo demokracijo. Poslanci NSi ne bomo podprli predlagane interpelacije, ker minister ni politično odgovoren za očitke v sami interpelaciji.”
– Dušan Verbič (SMC): “V poslanski skupini SMC sicer lahko razumemo težnjo predlagateljev, katere rezultat je današnja spisana interpelacija. Neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, na kar se navezuje prva točka interpelacije, je saga, ki se po mnenju poslanske skupine SMC vleče res predolgo. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je Dikaučič od svojega imenovanja naredil vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bi Slovenija čim prej imela v evropskem javnem tožilstvu tudi evropska delegirana tožilca. In to je z objavo razpisa tudi storil.” “Predlagatelji so v interpelaciji zapisali, da Dikaučič sodeluje v osebni vojni predsednika vlade. S to izjavo dajejo jasno sporočilo, da je minister v prvi vrsti interpeliran zgolj, ker je minister te vlade, in se očitki sploh ne nanašajo predvsem na njegovo delo, ampak je zapakirano v odločitvah vlade.”
– Dejan Kaloh (SDS): “Interpelacija zoper Dikaučiča je bila vložena šele po nekaj mesecih od ministrove zaprisege. Že iz tega je več kot očitno, da je predmetna interpelacija sama sebi v namen, je v bistvu eklatantna zloraba instituta interpelacije ter trati ne samo čas državnega zbora, ampak tudi čas ministra, ki je del uspešne vladne ekipe, ravno v zaključku slovenskega vodenja Sveta Evropske unije. Nam pa ta časovna perspektiva teh nekaj mesecev po drugi strani pokaže uspešno delo ministra z njegovo ekipo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje