Marjan Šarec je po koncu seja odbora za obrambo povedal, da je bila razprava po njegovem mnenju korektna. Kaj vse je še povedal, pa si oglejte v spodnjem videoposnetku.

Marjan Šarec je na glasovanju odbora za obrabo dobil devet glasov podpore, pet poslancev pa je glasovalo proti. 

Med poslanskimi vprašanji je nanesla beseda tudi o povečanju financiranja vseh gasilskih organizacij in nakupih gasilske opreme. Kandidatu za obrambnega ministra Marjanu Šarcu se je nekoliko zareklo, da "je nekoč veljalo javno mnenje, da gasilci v Sloveniji zgolj organizirajo gasilske veselice". Kasneje je to tezo dopolnil, da seveda to ne drži, saj je tudi sam gasilec, a pred poplavo družbenih omrežij, je bilo nekako javno mnenje tako oblikovano. Poslanec SDS Jožef Jelen je nato rekel, da se kot gasilec močno ograjuje od teh Šarčevih besed, saj da je to žaljivo za vse gasilce v Sloveniji. Kasneje sta si izmenjala še nekaj besednih dvobojev na to temo.

Po končanem predstavitvenem nagovoru Marjana Šarca so poslanci in poslanke odbora za obrambo začeli s svojimi vprašanji. Med njimi jih je najbolj zanimalo, kako gleda na nakup obrambne opreme, predvsem na nakup oklepnikov Boxer in kako bodo izpolnili pogodbene obveznosti. Šarec je vsem prisotnim podal zelo dolgo razlago, ki si jo lahko pogledate v spodnjem posnetku.

"Kot veste, je dva odstotka BDP za obrambne izdatke politična zaveza Slovenije, stara skoraj 20 let, ki ni bila nikoli realizirana. Sedaj je zaveza do stalnega postopnega dviga do 1,5 odstotka BDP do leta 2024 in do dva odstotka do leta 2030. Glede na aktualne razprave v zavezništvu Nato o rasti BDP za obrambo pa bomo skupaj s predsednikom vlade in finančnim ministrom po pregledu stanja opravili razred in sprejeli odločitev. Dajem pa tukaj jasno zavezo, da se bom zavzemal, ne le za denar, temveč predvsem za to, da se bo razpoložljivi denar porabil za prave stvari," je povedal Šarec na temo izdatkov za obrambo.

Šarec je na predstavitvi povedal, da ostajajo največji problemi povezani s Slovensko vojsko prav v kadrovanju: "Ljudje so hrbtenica sistema. Pomanjkanje kadra je kritično. Ocena je, da bo v Slovenski vojski več upokojitev in odhoda s SV kot pa prihodov. Prav tako se povečuje povprečna starost zaposlenih v obrabnem sistemu. Ocene, da bo v Slovenski vojski konec leta zaposlenih manj kot  šest tisoč, so skrb vzbujajoče. In ustavitev tega trenda bo ključnega pomena za nadaljnji razvoj Slovenske vojske."

"Prednost bomo dali opremi in zmogljivostim profesionalne slovenske vojske, ki zagotavljajo dvojno uporabnost za njihovo osnovno poslanstvo ter za zaščito in reševanje. Kot ključen izziv vidim hitrejši in aktivnejšo uporabo slovenske vojske kot pomoč sistemu zaščite in reševanja pri sanaciji posledic naravnih nesreč, kadar je to racionalno in utemeljeno," je povedal Šarec in dodal: "Sistem zaščite in reševanja je utemeljen na postopnem aktiviranju zmogljivosti. Najprej na občinski ravni, nato na pokrajinski in šele na koncu na državni ravni. Zdi se mi, da je mogoče narediti ta postopni aktivacijski sistem še hitrejši in z izhodiščem, da se slovenska vojska aktivira čim prej." Povedal je še, da je nujno, da mora Slovenska vojska povečati in posodobiti floto svojih helikopterjev, ki delujejo tudi pri nalogah zaščite in reševanja. 

 Marjan Šarec je poudaril, da je v skladu s spremenjenim obrambnim konceptom nujna modernizacija slovenske vojske, da bo ta kos modernim izzivom. "Morda je čas za vrnitev h koreninam. K temeljnim konceptom teritorialne obrambe. Ne teritorialne obrambe kot naziv, ki smo ga imeli v skupni državi, ampak teritorialne obrambe kot načina bojevanja," je povedal in dodal, da se na tak način tudi ukrajinska vojska bojuje proti Rusiji, kjer male mobilne enote lahko obvladujejo nastalo situacijo. "Ne nazadnje slovenska konfiguracija terena ni primerna za velike frontalne spopade, niti nimamo, resnici na ljubo, dovolj moštva za to oziroma topovske hrane, ali če želite ta izraz," je slikovito opisoval Šarec. 

"Treba je natančno pregledati podpisano pogodbo za boxerje in opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme in ustaviti postopke do zaključka revizije. V ta namen bomo uporabili vsa politična in pravna sredstva," je povedal Šarec. "Ob tem sem dolžan opozoriti, da smo v času naše vlade ustavili nadaljnje izvajanje projekta oziroma nakupa vozil 8x8 iz več razlogov. Na mizi je bilo vprašanje smiselnosti, uporabnosti, cene in ne nazadnje ustreznosti prihodnjim potrebam. Žal obstoječa vlada skupaj z ministrom ni sledila pozivom novega predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ustavila nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem projektom, " je še dodal Šarec. Ob tem je spomnil tudi na neuspeh oklepnikov Patria na misiji v Afganistanu, kjer so se zaradi svoje robustnosti izkazali za ne preveč uporabno vojaško opremo, in dodal: "Za primerjavo naj povem, da je vozilo boxer s svojimi 39 tonami še skoraj enkrat težje od Patrie in je že skoraj na ravni teže tanka."

V luči novih nabav vojaške opreme v skladu s skupnimi projekti Evropske unije je Šarec dejal, da je nujno treba vključiti vanje slovensko obrambno industrijo, raziskave in razvoj. "Edino tako bomo lahko dejansko v Sloveniji razvijali konkurenčno in uspešno obrambno industrijo ter zagotavljali sodobna delovna mesta," je dejal Šarec. 

"Iz sistemskega vidika nas naprej čaka posodobitev koncepta obrambne politike. Obrambni koncept je postavljen že nekaj desetletij. Z vstopom v EU, Nato, OZN in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi smo zelo jasno začrtali njegove osnove. Tisto, kar sedaj potrebujemo, da na podlagi dogajanja po svetu in slovenske sposobnosti, oblikujemo zelo realističen okvir razvoja Slovenske vojske in obrambnega sistema kot celote," je povedal Šarec in dodal, da to pomeni, da bodo pod drobnogled in revizijo dali nekatere ključne dokumente, ki izhajajo iz zastarelih ali neustreznih izhodišč. 

Šarec je povedal, da se število slovenskih vojakov in vojakinj na mednarodnih misijah zmanjšuje. "Danes je v mednarodnih misijah in operacijah manj kot 200 pripadnikov Slovenske vojske, pred 15 leti jih je bilo preko 600," je opomnil Šarec in dodal, da je drugače kar se tiče pripadnikov vojske, ki sodelujejo na misijah v okviru severnoatlantskega zavezništva, saj more Slovenija izpolnjevati lastne obveznosti v dogovorjenem obsegu, a da bodo to sodelovanje, če bo tak dogovor na ravni zavezništva, še okrepili. "S ciljem, krepiti vlogo državnega zbora pri napotitvah na mednarodne operacije in misije, bomo pristojnosti napotovanja pripadnikov vojske v tujino prenesli na državni zbor," je napovedal Šarec in spomnil na zaveze iz koalicijske pogodbe, ki so jo s koalicijskimi partnerji podpisali prejšnji torek. 

Šarec je na odboru za obrambo naštel nekaj svojih prizadevanj iz časa, ko je vodil slovensko vlado. Dodal je, da se je vedno zavzemal za ugled Slovenske vojske, obiskoval tudi misije, v katere je bila vključena naša vojska, prav tako pa je na začetku mandata v Sloveniji gostil tudi generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga. "Zakaj to naštevam? Zato ker je iz povedanega jasno, da nisem profesor doktor obramboslovja, niti nisem general, ni pa mi moč očitati, da nimam prav nobenih izkušenj z obrabno-varnostnim sistemom, kot smo lahko zaznali v javnosti pred dnevi," je povedal Šarec in se v nagovoru posvetil prihodnim dejavnostim na področju obrambe in varnosti: "Nadaljne korake pri krepitvi varnosti bodo in morajo določati izkušnje iz vojne med Rusijo in Ukrajino. Gre za aktualno dogajanje, iz katerega se moramo veliko naučiti in naučeno preslikati v naš nacionalno-varnostni sistem." Povedal je še, da Slovenija aktivno sodeluje pri izgradnji skupnih obrambnih zmogljivosti v okviru skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, in dodal: "To sem vedno podpiral in naj ne bo dvoma, da ne bo tako tudi v prihodnje."

Dotaknil se je tudi situacije na Zahodnem Balkanu, ki po njegovem mnenju zahteva še nadaljnje vključevanje v varnostna vprašanja.

"Slovenska vojska ni nek nepotreben privesek države, ki odžira drugim področjem. Je naša vojska," je rekel Šarec in dodal, da zanj ne obstaja dilema "ali ja ali ne", in dodal, da je edino primerno vprašanje na tem mestu le "kakšna in kako opremljena naj bo Slovenska vojska". Dotaknil se je tudi zelo pomembnega področja, ki so ga koalicijski partnerji zapisali v koalicijski pogodbi - sistema za zaščito in reševanje. "Sistem zaščite in reševanja temelji na prostovoljnih enotah. Največ je gasilskih enot, sledijo pa gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, podvodna reševalna služba, enote vodnikov reševalnih psov, Zveza tabornikov Slovenija, Združenje katoliških skavtinj in skavtov, Redči križ, Karitas, Zveza radioamaterjev Slovenije," je našteval Šarec in ob tem dodal, da brez prizadevnih ljudi sta tehnika in oprema neuporabni. Ob tem je spomnil na težave, ki so se pojavile ob izbruhu pandemije covida-19 in da bodo sledile tudi druge krize in destabilizacije, zato: "bomo na obrambnem ministrstvu pregledali procese in pristojnosti, ki jih izvajamo kot nosilci ali pa kot sodelujoči z drugimi resorji ter poskrbeli, da bomo pripravljeni, če in ko bo to potrebno. 

Marjan Šarec je v uvodnem nagovoru na predstavitvi dejal, da obrabno ministrstvo pokriva dva pomembna dela nacionalnovarnostnega sistema: obrambni sistem in sistem zaščite in reševanja. "Obrambni sistem, katerega temelj je Slovenska vojska, je bil v zadnjem času deležen številnih javnih polemik, predvsem povezanih z nakupom oklepnikov 8x8. Vendar ne smemo dovoliti, da omenjeni nakup prevlada nad dobrimi zgodbami in uspehi Slovenske vojske," je povedal Šarec in dodal, da je vojska ponosna naslednica dolgoletne slovenske vojaške tradicije. Ob tem se je spomnil še na vse uspehe generala Rudolfa Maistra in na uspehe ob koncu druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. 

Minister za obrambo Matej Tonin, ki opravlja tekoče posle, se nujne seje odbora za obrambo ne udeležuje. Nadomešča ga poslanec Janez Žakelj. 

Čeprav se stranka LMŠ na državnozborskih volitvah ni uspela prebiti praga uvrstitve v državni zbor, so se kmalu zatem že začele špekulacije, kakšno vlogo bi lahko Robert Golob ponudil Marjanu Šarcu v svoji novi vladi. A hitro je postalo jasno, da si Šarec želi zasesti mesto ministra za obrabno, številni strokovnjaki s področja obramboslovja pa so bili skeptični do njegovega imenovanja, predvsem zaradi tega, ker nima predhodnih referenc iz tega področja. Čeprav obramba ostaja pomemben del koalicijske pogodbe, pa so ji podpisniki dali nekoliko bolj »civilni obraz«, saj želijo, da vojska bolj pomaga na področju zaščite in reševanja pri naravnih nesrečah in katastrofah. Poraja pa se tudi vprašanje, s katerimi strokovnjaki se bo Šarec obdal na ministrstvu za obrambo. Omenja se predvsem dolgoletnega Šarčevega sodelavca Damirja Črnčeca, vojaškega poveljnika in nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA).

Še pred državnozborskimi volitvami je veliko razburjenje povzročila napoved obrambnega ministra Mateja Tonina, da bo Slovenija kupila 45 osemkolesnikov tipa boxer za 343,4 milijona evrov v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Dva tedna kasneje pa je Tonin kljub porazu na volitvah, uresničil svojo napoved in podpisal memorandum o soglasju k programu boxer. Nova vladna koalicija je že napovedala, da si bodo prizadevali za prekinitev tega nakupa, v koalicijski pogodbi so tudi napovedali podrobno revizijo dotične pogodbe. Čeprav je Tonin ob podpisu memoranduma zatrjeval, da Slovenska vojska nakup osem kolesnih oklepnih vozil nujno potrebuje, pa si bo Marjan Šarec, njegov najverjetnejši naslednik na čelu ministrstva za obrambo, zagotovo prizadeval, da se Slovenija nakupu oklepnih vozil odpove.

Koalicijska pogodba, ki so jo pripravile in podpisale stranke nove koalicije – Gibanje Svoboda, SD in Levica – se področju obrambe posveča na nekoliko drugačen način kot doslej. Med drugim so zapisali, da more obrambna politika izhajati iz ustavnega načela mirovne politike, kulture miru in nenasilja, kot ključno pa navajajo spoštovanje temeljnih človekovih pravic ter blaginjo varnosti planeta. Zapisali so še, da je treba posodobiti koncept obrambne politike, ki bo skladen z zunanjepolitično strategijo države in spodbujati dejavnosti Slovenske vojske pri pomoči sistemu zaščite in reševanja pri sanaciji raznih naravnih nesreč. Koalicijski partnerji menijo, da Slovenija potrebuje profesionalno vojsko, saj ima naborništvo negativne učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces, prav tako pa zmanjšuje tudi kvaliteto vojske kot obrambne sile. Ob tem še dodajajo, da je treba poskrbeti za izgradnjo skupnih obrabnih zmogljivosti v Evropski uniji v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU. V koalicijski pogodbi še piše, da bodo pripravili novelo zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026 in opravili revizijo vseh do zdaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme. Specifično se nanašajo na nedavno sklenjeno pogodbo o nakupu osem kolesnih oklepnikov Boxer, ki jo je po državnozborskih volitvah podpisal obrambni minister v odhajanju Matej Tonin. Na področju obrambne politike bo Slovenija bolj dejavna v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, obljubljajo pa tudi spremembo Resolucije o splošnem in dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ko bo skladno s spremenjenim obrambnim konceptom. Pri nakupih vojaške obrambne opreme bodo dajali prednost slovenskim podjetjem, med kriteriji nakupa pa bo tudi dvojna uporabnost vojaške opreme – tako za obrabno poslanstvo kot tudi za zaščito in reševanje.