Marta Kos: Nisem sodelovala z Udbo in proti meni ni bilo postopka zaradi mobinga

Marta Kos (Foto: Saša Despot/BOBO)

V SDS novi kandidatki za evropsko komisarko Marti Kos med drugim očitajo, da naj bi sodelovala z Udbo, kot razlog za njen predčasni odhod z veleposlaniškega mesta pa navajajo mobing na zaposlene. "Nikoli nisem bila sodelavka ali informatorka Udbe oziroma Službe državne varnosti," je za N1 dejala Kos. Poudarila je tudi, da proti njej "nikoli ni bilo postopka zaradi mobinga". In kakšni so bili predlogi izrednega delnega diplomatskega nadzora na veleposlaništvu v Bernu, ko je to diplomatsko predstavništvo vodila Kos?

Če so se v SDS odločili, da prvemu kandidatu premierja Roberta Goloba za evropskega komisarja Tomažu Veselu ne bodo nasprotovali, pa je Marta Kos deležna številnih obtožb največje opozicijske stranke. Očitajo ji, da nima ustreznih kompetenc za zasedbo komisarskega položaja, predvsem pa izpostavljajo, da naj bi bila povezana z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo Udbo.

Kot je v intervjuju za portal Euronews poudarila evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc, so nekateri njeni kolegi zelo nervozni ob omenjanju povezave med Udbo in kandidatko za evropsko komisarko.

Marta Kos je za N1 dejala, da ni bila nikoli sodelavka ali informatorka nekdanje jugoslovanske tajne policije Udbe oziroma Službe državne varnosti, v katero se je Udba preoblikovala leta 1966. Na naše vprašanje, zakaj se je torej znašla na seznamu bivših sodelavcev Udbe oziroma SDV, na katerem je označena kot registrirana sodelavka, pa je odgovorila, da ne ve.

Ob tem je poudarila, da so jo, preden je postala veleposlanica v Nemčiji in v Švici, varnostne službe v obeh državah preverile in da je soglasje dobila brez težav. “Če bi kadarkoli škodovala interesom Slovenije, ne bi mogla delati v slovenski vladi ali biti veleposlanica,” je dodala Kos, ki je bila v preteklosti tudi direktorica vladnega urada za komuniciranje in tiskovna predstavnica vlade.

V izjavi za Euronews je še zapisala, da so se podobne obtožbe o sodelovanju z Udbo “z namenom diskreditacije” prvič pojavile ob napovedi njene kandidature za predsednico republike leta 2022.

Romana Tomc je v sredinem zapisu na družbenem omrežju X tudi izpostavila, da na delo Marte Kos kot veleposlanice “pada senca mobinga, zaradi katerega naj bi tudi predčasno končala mandat”.

Spomnimo, da je Kos leta 2020 odstopila kot veleposlanica v Bernu, kot razlog pa je navedla drugačne poglede na vodenje veleposlaništva in zunanje politike.

Danes je za N1 poudarila, da proti njej nikoli ni bilo postopka zaradi mobinga. “Kot veleposlanica v Bernu sem odstopila iz načelnih razlogov, ker se nisem strinjala z ravnanjem zunanjega ministrstva oziroma s predlogi izrednega delnega diplomatskega nadzora,” je dejala. Dodala je, da je do nadzora prišlo zaradi želje ene od sodelavk, da se ji zaradi preobremenitve odobri mirovanje delovnega razmerja.

“Odobrili so ji ga, meni pa naložili, da naj pri ambicioznih ciljih pri vodenju veleposlaništva bolj upoštevam, da nismo vsi enako sposobni. Ko sem podala odstopno izjavo, so me na zunanjem ministrstvu prepričevali, naj jo vzamem nazaj in ostanem do konca mandata, česar pa nisem storila,” je povedala Kos. Izpostavila je še, da je kot veleposlanica za svoje delo vsako leto dobila najvišjo oceno delovne uspešnosti, torej odlično, in da se je z vsemi sodelavci – z izjemo omenjene diplomatke – zelo dobro razumela.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v četrtkovi oddaji Tarča na TV Slovenija dejala, da je kot ministrica seznanjena s preteklostjo veleposlanikov in tudi s poročili o nadzoru, a da gre v glavnem za postopke interne narave.

“Nimam nobenih zadržkov, da se poročilo o izrednem delnem diplomatskem nadzoru na veleposlaništvu v Bernu objavi,” je za N1 navedla Marta Kos. Po naših informacijah je sicer tedanji diplomatski nadzornik na zunanjem ministrstvu Andrej Grasselli v poročilu o izrednem nadzoru poleg upoštevanja sposobnosti sodelavcev takratni veleposlanici Kos predlagal, naj večjo pozornost posveti “mehkemu” vodenju veleposlaništva in okrepitvi delovanja v smeri dobrih medsebojnih odnosov. Med predlogi je še navedel, da se o problematiki delovnih obremenitev in iz tega izhajajočih pritiskih na zaposlene z veleposlanico pogovori takratni zunanji minister Anže Logar. A do tega pogovora po naših informacijah ni prišlo.

Ker poslanec SDS Franc Breznik še vedno ni sklical seje odbora za zadeve EU, na kateri bi zaslišali kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos, je vlada danes omenjeni odbor ponovno zaprosila, da se čim prej sestane. V dopisu je izpostavila, da državni zbor in odbor za zadeve EU razpolagata z vso dokumentacijo, ki je opredeljena v predpisih in relevantna za oblikovanje mnenja o predlagani kandidatki. Kot je znano, Breznik sklic seje odbora pogojuje s pridobitvijo pisma predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, v katerem naj bi ta zapisala, zakaj prvega kandidata za komisarja Tomaža Vesela ne želi v svoji ekipi. Poslanec SDS je namreč poudaril, da morajo člani odbora vedeti, kakšne kompetence od kandidatov oziroma kandidatk za komisarske položaje pričakuje predsednica Evropske komisije, saj bi jim to služilo pri ocenjevanju primernosti Marte Kos za komisarko. Vlada je v današnjem dopisu državnemu zboru sicer navedla, da Kos izpolnjuje kriterije in merila za komisarko, ki jih je javno izpostavila Ursula von der Leyen.