Pred odločilnim zaslišanjem Marte Kos: preigravanja na bruseljskem parketu

Slovenija 06. Nov 202417:46 > 22:10 4 komentarji
Marta Kos na odboru DZ za evropske zadeve
Marta Kos (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Slovensko kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos v četrtek dopoldne čaka odločilno zaslišanje v Evropskem parlamentu. V SDS se vse od najave njene kandidature močno trudijo, da ji komisarskega mesta ne bi uspelo zasesti, in ne skrivajo želje, da bi ji na odboru spodletelo. Vendar pa poznavalci bruseljskega parketa menijo, da stranka Janeza Janše v največji politični skupini EPP nima večjega vpliva, bi pa lahko na končno sestavo Evropske komisije vplivala nekatera druga politična preračunavanja.

Prva zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, ki so se začela v ponedeljek, so potekala brez pretresov. Tudi če kakšna predstavitev po oceni navzočih evropskih poslancev ni bila najboljša, so kandidati z lahkoto dobili potrebno podporo. Za uspešno opravljeno zaslišanje morajo sicer kandidata podpreti koordinatorji političnih skupin, ki imajo v odboru najmanj dve tretjini članov.

Tako je bilo že mogoče slišati napovedi, da bodo – za razliko od preteklih mandatov, ko je komu od komisarskih kandidatov na zaslišanju spodletelo – tokrat vsi že v prvem krogu uspešno prestali preizkušnjo.

Nato pa se je nekoliko zapletlo. V politični skupini liberalcev (Renew) so namreč ocenili, da je bila švedska kandidatka Jessika Roswall, ki naj bi postala komisarka za okolje, vodno odpornost in konkurenčno krožno gospodarstvo ter sodi v komisarsko kvoto največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), na torkovem večernem zaslišanju “izredno slaba”. Od nje naj bi zahtevali dodatna pojasnila. EPP je vrnila udarec in začela zavlačevati pri današnjem odločanju o Belgijki Hadje Lahbib, ki naj bi vodila resor za pripravljenost in krizno upravljanje ter sodi v vrste Renew. Sledili so sestanki in pogovori na različnih ravneh. Na koncu sta obe kandidatki dobili podporo.

Kaj zaplet pomeni za Marto Kos?

Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi lahko omenjeni zaplet zmanjševal možnosti slovenske kandidatke Marte Kos, ki jo v četrtek zjutraj čaka zaslišanje pred odborom za zunanje zadeve (Afet). Njeni podporniki menijo, da ne – nekateri celo dodajajo, da bi lahko tokratni dogovor med Renew in EPP pozitivno vplival na odločitev o njeni primernosti.

Marto Kos, ki se poteguje za mesto komisarke za širitev EU in bo zadolžena tudi za podporo Ukrajini, so ob najavi kandidature mnogi v bruseljskih krogih in tudi tamkajšnji portal Politiko uvrščali med najšibkejše kandidate, ki bi jim lahko na zaslišanju v Evropskem parlamentu spodletelo. V članku na začetku tega meseca pa je bil omenjeni medij do nje bolj prizanesljiv. Izpostavil je, da je Kos navdušila svojo politično skupino Renew in uspešno odgovorila na številne očitke, ki so se pojavljali v zvezi z njeno kandidaturo.

Očitke je tako na slovenskem kot na evropskem političnem prizorišču širila zlasti stranka SDS, ki jo vodi Janez Janša. Njeni predstavniki so navajali, da je slovenska kandidatka v preteklosti sodelovala z jugoslovansko tajno službo Udbo oziroma SDV, da je prorusko usmerjena in da je morala mesto veleposlanice v Švici zapustiti zaradi obtožb o mobingu.

Očitki na račun slovenske kandidatke precej potihnili

Na burnem zaslišanju pred državnozborskim odborom za evropske zadeve je Marta Kos očitana ravnanja zanikala. Če bi držale obtožbe o sodelovanju z Udbo, ne bi mogla postati veleposlanica v Švici in Nemčiji, je dejala. Na očitke o naklonjenosti Rusiji pa je odgovorila, da so bile njene izjave vzete iz konteksta. Kot dejstvo je izpostavila, da je Rusija v vojni z Ukrajino agresor in da krši mednarodno pravo. “Na račun Rusije je treba izreči vse kritike, vendar si ne smemo zapirati vrat. To vam bo povedal vsak diplomat in če me na osnovi tega razglasite za rusofila, nimate prav,” je navedla.

Tudi na prvih pogovorih z evropskimi poslanci je morala po besedah naših virov Marta Kos odgovarjati predvsem na omenjene očitke, v zadnjih dneh pa naj bi ti precej potihnili in v ospredje so prišla vsebinska vprašanja o njenih prioritetah na komisarskem mestu, kako zagotoviti denar za Ukrajino, kako narediti premike na Zahodnem Balkanu …

K umiritvi očitkov o proruski usmerjenosti naj bi po informacijah N1 pomembno prispevala tudi ukrajinska stran. “Veselimo se plodnega sodelovanja z novo Evropsko komisijo, kjer bo mesto komisarke za širitev pripadlo predstavnici Slovenije,” je po srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom pred septembrskim zasedanjem Varnostnega sveta Združenih narodov na Facebooku zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Volodimir Zelenski in Robert Golob (Foto: PROFIMEDIA)

Ukrajinski center za boj proti dezinformacijam pa je takrat poročal, da želi Rusija z dezinformacijsko kampanjo diskreditirati člane nove Evropske komisije. “Ena od glavnih tarč te kampanje je bodoča evropska komisarka za širitev iz Slovenije Marta Kos, ki bo zadolžena tudi za obnovo Ukrajine,” je izpostavil omenjeni center in dodal, da je ruska propaganda usmerjena tudi proti bodočemu evropskemu komisarju za obrambo iz Litve Andriusu Kubiliusu.

Milan Zver: Marta Kos predstavlja preveliko tveganje

Evropskih poslancev iz vrst SDS pa Marta Kos ni prepričala. “Po našem mnenju predstavlja preveliko tveganje v evropski politiki,” je za N1 dejal Milan Zver, ki ne skriva, da si tako sam kot trojica njegovih kolegov iz SDS v Evropskem parlamentu želijo padca Marte Kos na četrtkovem zaslišanju pred odborom. Tam ji bo Zver tudi postavil vprašanje, kakšno, pa ni želel razkriti. Kot pa je mogoče slišati, naj bi jo spraševal tudi o sodelovanju z Udbo.

Kandidature Marte Kos ne podpirajo niti v drugi članici EPP iz Slovenije NSi. Njihov evropski poslanec Matej Tonin ji bo na četrtkovi seji odbora prav tako zastavil vprašanje. “To bo zagotovo zahtevno zaslišanje, predvsem pa bo morala odgovoriti na kar nekaj neprijetnih vprašanj. Imela bo lepo priložnost, da na odprti sceni pojasni vse očitke,” je izpostavil Tonin. Predsednik NSi se je sicer v nasprotju z evropskimi poslanci iz vrst SDS udeležil pogovora, na katerega je Marta Kos povabila vse slovenske evropske parlamentarce.

Na četrtkovem zaslišanju ji bodo od slovenskih predstavnikov vprašanja zastavili še Matjaž Nemec (SD/S&D), Vladimir Prebilič (Vesna/Zeleni) in Marjan Šarec (Svoboda/Renew). Vsi trije Marto Kos podpirajo. “Menim, da je dobra kandidatka in da s podporo ne bi smela imeti težav. Tudi njena predstavitev na skupini Renew je bila zelo dobro sprejeta,” je dejal Šarec.

“Nikoli ni bilo dvoma, da ona ne bi bila primerna kandidatka, je pa res, da ni vse odvisno od sposobnosti kandidata, ampak tudi od tega, kako močno posamezne politične skupine branijo svoje kandidate. Če ne bo kakšnih večjih pretresov, jo bo naša kandidatka dobro odnesla. Za zdaj nimam občutka, da bi se stvar lahko izdatno zapletla,” pa je poudaril Prebilič.

Branko Grims zaradi podpore Orbanu deležen kritik v EPP

Slovenska kandidatka naj bi sicer imela po naših informacijah v poldrugem mesecu, kar je v Bruslju, več kot 70 posamičnih in skupinskih srečanj z evropskimi poslanci. Pogovarjala naj bi se s predstavniki različnih skupin, tudi z mnogimi predstavniki EPP in poslanci iz skupine evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki jo mnogi na levici označujejo kot “desno krilo EPP”.

Več naših virov sicer meni, da evropski poslanci iz vrst SDS v svoji skupini EPP nimajo tolikšnega vpliva, da bi lahko spodnesli kandidaturo Marte Kos. Ob tem izpostavljajo, da mnogi v največji evropski skupini niso zadovoljni s spogledovanjem nekaterih predstavnikov SDS s skrajno desno skupino Patrioti Evrope, v katero je prebegnila tudi madžarska vladajoča stranka Fidesz, ki jo vodi premier Viktor Orban. Zaradi podpore Orbanu, poveličevanju madžarskega zapiranja meja in njihove “zaščite” otrok pred ideologijo LGBT je bil po naših zanesljivih informacijah evropski poslanec iz vrst SDS Branko Grims znotraj EPP deležen ostrih kritik.

Branko Grims (Foto: Borut Živulovič/BOBO)

Kot enega od razlogov, da si v EPP ne želijo padca Marte Kos in preostalih komisarskih kandidatov, naši sogovorniki navajajo pričakovanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in torej tudi njene politične skupine EPP, da bo nova komisarska ekipa z delom začela prvega decembra. Po sedanjem načrtu se namreč zaslišanja končajo v torek prihodnji teden, Evropski parlament pa naj bi novo Komisijo potrdil 27. ali 28. novembra na zasedanju v Strasbourgu.

Duhove najbolj buri Madžar

Kot je mogoče slišati v bruseljskih krogih, duhove najbolj burijo trije komisarski kandidati. Pri Italijanu Raffaeleju Fittu, ki sodi v skupino ECR in bo zadolžen za kohezijo, predstavnike levih skupin predvsem moti to, da mu bo pripadel položaj izvršnega podpredsednika. Ob tem sicer priznavajo, da Fitto, ki je bil v preteklosti član EPP, ne sodi med skrajno desne politike. Pa tudi, da je za njegov padec malo možnosti, saj je italijanska premierka Giorgia Meloni pomembna zaveznica Ursule von der Leyen, Italija pa močna članica EU.

Če pa bi Fitto morda vendarle padel, bi bilo po navedbah poznavalcev evropskega političnega parketa to lahko usodno za špansko kandidatko iz vrst socialistov Tereso Ribero, ki je za desnico moteča zaradi zavzemanja za ambiciozni zeleni prehod, ostrih kritik pa je deležna tudi znotraj španske delegacije v EPP. Ribera, ki se poteguje za  izvršno podpredsednico za čist, pravičen in konkurenčen prehod, bo zaslišana v torek prihodnji teden, nekaj ur za Fittom.

Oliver Varhely
Oliver Varhelyi (Foto: PROFIMEDIA)

Največ pomislekov pa je deležen dosedanji madžarski komisar za širitev Oliver Varhelyi. Temu je sicer Ursula von der Leyen dodelila enega najmanj atraktivnih resorjev, in sicer za zdravje in dobrobit živali.

Varhelyi se je evropskim poslancem med drugim zameril, ker jih je označil za idiote, ko je nevede govoril v prižgan mikrofon. Očitajo mu tudi, da je bil na dosedanjem resorju za širitev premalo aktiven, deležen pa je bil tudi kritik zaradi podpore državam, kjer obstajajo pomisleki glede vladavine prava in demokracije. Varhelyja so zaslišali v sredo zvečer, odgovarjal je tudi na vprašanja o svojem odnosu do žensk, splavu in skupnosti LGBT+.

Njegova usoda še ni znana, je pa mogoče slišati, da bi lahko Orban v primeru zavrnitve Varhelyija zavlačeval s predlogom novega kandidata, kar pomeni, da Evropska komisija z delom ne bi mogla začeti prvega decembra. Prav tako naši viri dvomijo, da bi madžarski premier v drugo predlagal boljšega kandidata.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje