Med gradnjo drugega tira odkrili več kot 70 kraških jam

Inštitut za raziskovanje krasa

Med gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper so na trasi doslej odkrili 72 kraških jam.

Strokovnjaki Inštituta za raziskovanje krasa vse jame raziščejo in dokumentirajo, kar je pomembno tako z vidika varnosti delavcev kot varovanja okolja. Pričakujejo, da bodo do konca gradnje odkrili skupno sto manjših in deset večjih kraških pojavov.

Izkop predorov se je začel septembra 2021, najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov na trasi pa so strokovnjaki priča v zadnjem obdobju, je družba 2TDK, investitorka v novo progo med Koprom in Divačo, zapisala v objavi na svojih spletnih straneh.

Kraške pojave po navedbah družbe odkrijejo med izkopom po razstreljevanju, ko se pojavi odprtina in odpre vhod v novo kraško jamo. Takrat obvestijo strokovnjake z Inštituta za raziskovanje krasa, ki jame pregledajo, raziščejo in dokumentirajo.

Po odkritju kraškega pojava se običajno z vrvno tehniko spustijo v jame, kjer opravijo vse potrebne meritve. Te posredujejo projektantom, ki predlagajo določene rešitve, te pa mora nato odobriti Zavod RS za varstvo narave.

O jamah so do določene mere obveščeni vnaprej

Praviloma jame po dokumentiranju ločijo od predorske cevi z opažem in jih izločijo iz obsega predora. “Trenutna obilica kraških pojavov je tudi posledica prečkanja Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. V nekaterih jamah, odkritih pred kratkim, je tudi precej vode. Pravilo je, da se vodnih tokov ne spreminja,” so navedli v 2TDK.

Pred začetkom izkopavanj na trasi drugega tira so strokovnjaki napovedali, da bodo med gradnjo odkrili sto manjših in deset večjih kraških pojavov. “Do zdaj so napovedi očitno precej točne,” so zapisali v družbi.

O kraških jamah so izvajalci gradbenih del sicer do določene mere obveščeni vnaprej, saj je mogoče s pomočjo geofizikalnih raziskav morebitni kraški pojav zaznati še pred izkopom. Vzdolž celotne dolžine izkopa predorov Lokev in Beka namreč izdelujejo sto metrov dolge horizontalne vrtine. Z oddajno radijsko anteno georadarja v hribino pošiljajo radarske pulze, ki se ob prehodu ovire z drugačnimi električnimi lastnostmi odbijejo in vrnejo k sprejemni anteni. Tako je mogoče zaznati anomalije v zgradbi hribine, ki lahko pomenijo morebiten kraški pojav.

Z raziskavami določijo geometrijo kraških pojavov, njihovo lego glede na predor, potencialno vodonosnost in ostale značilnosti.