V zadnjih tednih številni starši pri svojih otrocih opažajo, da so se na različnih delih telesa pojavili delno zagnojeni mehurčki. Ti se kasneje spremenijo v debele kraste medene barve in lahko vztrajajo več tednov. Gre za gnojno okužbo impetigo, ki je zelo nalezljiva. Tudi pediatri potrjujejo, da je impetigo v porastu; obolevajo predvsem otroci, ki so bili na počitniških taborih. Kako preprečiti, da se bo okužba — sploh z začetkom novega šolskega leta — širila naprej, in kako impetigo zdraviti?
Šolska zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljubljana Šiška Janja Schweiger Nemanič v svoji ambulanti opaža, da je letos primerov impetiga “zelo veliko”. “Obolevajo predvsem otroci, ki so bili v kolonijah in na taborih,” pravi.
Tudi pediatrinja Elena Gombač Šuc iz enote Vič poroča o porastu te gnojne okužbe. “Smo v obdobju leta, ko se veliko otrok igra na prostem, posledično je veliko prask, poškodb kože, pikov komarjev.” Impetigo pa najpogosteje nastane, ko si otrok ali odrasla oseba spraska pik komarja, pripomni pediatrinja Marija Burnik iz enote Moste-Polje. “Torej lahko rečemo, bolj kot so popikani od komarjev (ali drugih žuželk), več bo lahko impetiga.”
Bakterije, stafilokoki in streptokoki, namreč najprej poselijo normalno kožo, nato pa vstopijo skozi drobne razpoke ali ranice na površini kože — piki žuželk ali praske so kot nalašč za to. “Otroke poškodbe kože srbijo, zato se praskajo in s tem povzročijo okužbo kože oziroma impetigo,” pojasni Gombač Šuc. “Med otroki se okužba lahko razširi z direktnim stikom ali prek okuženih predmetov, kot so brisače in igrače.”
V zdravstvenih domovih Celje in Novo mesto, od koder prav tako poročajo o porastu impetiga, kot idealne za širjenje okužbe dodajajo še bazene in kampe ob morju, “kjer higiena ni vedno na najvišji ravni”.
Kako je impetigo videti?
Bolezen se najpogosteje pojavlja pri otrocih, ki so stari od dve do pet let. Pojavlja se tudi pri šolarjih, redko pa pri mlajših od dveh let in pri odraslih. Največ primerov je v vročem in vlažnem delu leta; torej poleti in jeseni.
Najprej se na koži pojavijo mehurčki, ki so sprva napolnjeni z bistro tekočino, v nadaljevanju pa ta postane gnojna. Iz mehurčkov nastanejo kraste, ki so medene barve in so v povprečju velike manj kot dva centimetra. Lahko rahlo srbijo. Pod krastami, ki lahko vztrajajo več tednov, je koža vlažna in pordela. Pri večini bolnikov se povečajo tudi bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov nima vročine, glavobola in se ne počutijo slabo. Zapleti, kot je vnetje ledvičnih čašic, so pri impetigu redki.
Impetigo (Foto: PROFIMEDIA)
Lahko z novim šolskim letom pričakujemo dodaten porast okužb?
Več druženja lahko pomeni več bolezni, je na naše vprašanje, ali lahko z novim šolskim letom pričakujemo še več primerov impetiga, odgovorila pediatrinja Marija Burnik.
“A če okužbo pravočasno prepoznamo in zdravimo, če starši in otroci upoštevajo navodila glede izolacije (do 48 ur po začetku zdravljenja), če v času kužnosti pokrivajo prizadete dele telesa, če bolniki ne uporabljajo istih brisač in predmetov kot drugi, več druženja praviloma ne bo pomenilo več bolezni.”
Tudi po besedah celjskega zdravstvenega doma obstaja možnost, da se bo število primerov še povečalo, a hkrati mirijo, da so vzgojiteljice ob pojavu bolezni zelo pozorne in hitro obvestijo starše obolelega otroka ter ostale starše v skupini.
Če impetiga ne zdravimo z antibiotiki, lahko kužnost vztraja več tednov
Zdravljenje impetiga poteka z lokalnim ali sistemskim zdravljenjem, odvisno od stanja kože oziroma razširjenosti okužbe pri posamezniku.
Če gre za blago bolezen, zdravnik pacientu predpiše antibiotično mazilo. Pred nanosom kreme je treba debele kraste nežno odstraniti, kožne spremembe na odkritih delih telesa pa morajo biti pokrite. Razširjena bolezen se zdravi z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet, pojasnjuje pediatrinja Gombač Šuc.
Kužnost po približno 24 urah po začetku sistemskega antibiotičnega zdravljenja pade, če impetiga ne zdravimo z antibiotiki, pa lahko otrok ostane kužen od 10 do 21 dni. “Prisotnost nezdravljenih, gnojnih sprememb pa kužnost podaljša celo na tedne ali mesece,” razlagajo na NIJZ.
Med okužbo je priporočljivo, da starši otroku dnevna in nočna oblačila zamenjajo vsak dan. Enako pogosto je treba menjati brisačo, otroci pa naj se dnevno tuširajo s sindet milom ali z antiseptičnimi sredstvi. Nohte na rokah morajo imeti na kratko postrižene, nujno pa je tudi redno umivanje rok z milom.
“Kraste imam po bradi in telesu”
O impetigu smo poročali že julija, ko so se Splitčanki po obisku hrvaške plaže po bradi in telesu pojavili izpuščaji, po vrnitvi domov pa so podobne težave imele tudi njene prijateljice. “Bila sem na počitnicah s prijatelji in na plaži opazila rdečo piko na ustnici. Najprej sem mislila, da je herpes, ker se mi pogosto pojavi ob padcu imunosti. Po vrnitvi domov pa se je madež začel širiti in se je spremenil v vodne mehurčke. Vse sem lepo razkužila in namazala rane, a nič ni pomagalo,” je za 24sata.hr povedala Splitčanka.
Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)
“Iskreno ne vem, ali je to od posteljnine v apartmaju, od morja … Kraste imam po bradi in telesu, druga prijateljica ima kraste okoli ustnice, tretja na hrbtu … Imela sem povišano temperaturo, srbi pa me celo telo,” je še povedala ženska. V lekarni so ji dejali, da poleti tja kar naprej prihajajo ljudje s podobnimi težavami.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!