Med prejemniki "znanstvenega oskarja" na področju temeljne fizike tudi Slovenci

Fotografija je simbolična. Foto: Profimedia

Eksperimentalna sodelovanja Atlas, Cms, Alice in LHCb v Cernu, v katerih sodelujejo raziskovalci iz več kot 70 držav, tudi iz Slovenije, so prejela prestižno nagrado za prebojne dosežke na področju temeljne fizike. Nagrada, poljudno imenovana tudi "znanstveni oskar", v vrednosti tri milijone dolarjev, bo v celoti namenjena štipendijam za študente.

Nagrado, ki jo pogosto primerjajo tudi z oskarji za znanost na področjih znanosti o življenju, temeljne fizike in matematike, je konec tedna podelila fundacija Breakthrough Prize. Za leto 2025 so nagrado podelili za izjemna odkritja na področju urejanja genov, človeških bolezni, temeljnih gradnikov vesolja in matematičnih načel, so danes sporočili z Instituta Jožef Stefan (IJS).

Nagrado za preboj na področju temeljne fizike so prejele znanstvene kolaboracije Atlas, Cms, Alice in LHCb na velikem hadronskem trkalniku (LHC) v Cernu. Med 13.508 raziskovalci iz več kot 70 držav so tudi raziskovalci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

“Nagrada je bila podeljena za podrobne meritve lastnosti Higgsovega bozona, ki potrjujejo mehanizem nastanka mase preko zloma simetrije, odkritje novih močno interagirajočih delcev, preučevanje redkih procesov ter asimetrije med snovjo in antisnovjo, skratka za raziskovanje narave na najkrajših razdaljah in v najbolj ekstremnih pogojih na velikem hadronskem trkalniku v Cernu,” so zapisali na IJS.

“Letošnja nagrada pomeni pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke”

Slovenski raziskovalci v Cernu delujejo že več kot pol stoletja, in sicer predvsem pri eksperimentu Atlas, na katerem so, poleg eksperimenta Cms, leta 2012 potrdili obstoj Higgsovega bozona. Oba eksperimenta še naprej raziskujeta njegove lastnosti.

“Po Milnerjevi nagradi, predhodnici nagrade Breakthrough, ki so jo leta 2012 za odkritje Higgsovega bozona prejeli vodje kolaboracij Atlas in Cms, pomeni letošnja nagrada pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke. Podeljena je namreč povsem inkluzivno vsem 13.508 znanstvenikom, sedanjim in tudi bivšim članom kolaboracij, ki so izvedle nagrajene raziskave. S tem je končno v popolnosti priznan kolaborativni način raziskovanja, ki vsaj v tej veji znanosti edini vodi do vrhunskih dosežkov. Ponosni smo, da je med 5.345 poimensko navedenimi člani kolaboracije Atlas tudi okoli 20 sedanjih in bivših sodelavcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je ob razglasitvi nagrade zapisal raziskovalec IJS in vodja slovenskih raziskovalcev v Cernu Marko Mikuž.

Imena vseh 13.508 nagrajencev so objavljena znotraj vsake kolaboracije, na voljo so na povezavi sta.si/q0rEVN.

Nagrada v višini treh milijonov dolarjev bo v celoti namenjena štipendijam za doktorske študente iz inštitutov, ki so člani kolaboracij, za raziskovalno delo v Cernu. Tako bodo pridobili izkušnje pri vrhunski znanosti in novo znanje, ki ga bodo prenesli v domače okolje. Tudi slovenski doktorski študentje se kot člani kolaboracije Atlas lahko prijavijo za štipendijo iz tega vira, je pojasnil Mikuž.

Leta 1954 ustanovljeni Cern velja za osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Slovenija je sporazum o pridruženem članstvu podpisala leta 2016, decembra lani pa je svet Cerna soglasno sprejel odločitev o polnopravnem članstvu Slovenije. Slovenska vlada je nato 20. marca letos določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern), ki je predpogoj za polnopravno članstvo Slovenije v njej. Ko bo zakon potrdil DZ, bo Slovenija listino o ratifikaciji deponirala pri Unescu. 30 dni pozneje bo avtomatsko postala polnopravna članica Cerna.