Menu Item
Pogled z Ljubljanskega gradu je v teh dneh pogosto turoben, saj zaradi goste megle mesta sploh ni videti. V Ljubljani so imeli v zadnjih 30 dneh le 22 ur sonca. Zaradi megle in mraza pa se ljudje pogosteje srečajo tudi s tesnobnostjo in depresijo. Kako si lahko takrat pomagate?
Megla in nizka oblačnost sta v zadnjih tednih v Ljubljani in ponekod drugod po Sloveniji res trdovratni. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) so v Ljubljani v zadnjih 30 dneh imeli le 22 ur sončnega obsevanja. To je precej manj kot v istem obdobju med letoma 1981 in 2010, ko so v prestolnici zaznali kar 53 ur sončnega obsevanja.
Zaradi goste megle, ki je močno omejevala vidljivost, so se v glavnem mestu odločili, da v novo leto vstopijo zgolj z “zvočnim ognjemetom“. To pomeni, da rakete, ki so bile pripravljene na Ljubljanskem gradu, niso poletele v nebo, temveč so jih nadomestili z zvočnimi efekti pokanja.
Na vzhodu Slovenije več sončnih žarkov
Precej več sonca so v zadnjem mesecu imeli na Štajerskem. Na Letališču Maribor so v zadnjih 30 dneh zaznali 87 ur sončnega obsevanja, v Celju pa 66 ur. V soncu so se kopali tudi na Primorskem: v Portorožu in v Biljah pri Novi Gorici so imeli 85 ur sončnega obsevanja.
Največ sonca na Kredarici
Največ sončnih žarkov je doseglo Kredarico, kjer so v zadnjih 30 dneh imeli kar 109 ur sončnega obsevanja. Snežna odeja na območju pod Triglavom je trenutno visoka 155 centimetrov. Na naši najvišji ležeči meteorološki postaji pa je ves čas prisotna ekipa, ki jo sestavljata dva člana: meteorolog z Agencije za okolje in vojaški meteorološki opazovalec.
Z meglo in mrazom več tesnobnosti in depresije
Pomanjkanje sončne svetlobe, megla in krajši dnevi v teh dneh vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Sašo Rebolj, družinski in urgentni zdravnik ter direktor Zdravstvenega doma Kamnik, je za N1 povedal, da zdravniki opažajo, da je jeseni, pozimi in tudi med prazniki med ljudmi več depresije. “Ko se začne obdobje megle, mraza in zime, je med ljudmi več tesnobnosti in depresije,” pravi.
V zadnjih letih je svoje dodala še epidemija covida-19. “Covid-19 je prinesel veliko stisk, nekaj zaradi strahu, nekaj zaradi covida,” pravi Rebolj in dodaja, da ta epidemija verjetno povzroča tesnobno-depresivne težave. Karantene in zaprte šole so pripeljale tudi do stisk, tesnobe in depresije pri otrocih. Za nameček smo imeli zadnje zaprtje lani v jesensko-zimskem času, torej v najslabšem času z vidika psihičnega stanja, opozarja.
Kako lahko v teh časih poskrbimo za duševno zdravje? “Če izpustimo to, da nekateri ljudje potrebujejo zdravila … Najslabše je, da se zapreš med štiri stene. Poiskati si moraš stvari, ki jih rad počneš. Najti moraš veselje. Lahko poiščeš hrib, če ti to ustreza, se usedeš v avto in se nekam odpelješ. Najti moraš prostočasne aktivnosti, ki ti prinašajo veselje,” pravi Rebolj in dodaja, da je pomembno, da greš med ljudi, da poskrbiš za socialne stike, da greš v naravo, na sonce, da torej najdeš stvari, ki te veselijo. Po njegovih besedah je vse to poleti lažje, saj le odpreš vrata in greš na vrt. Pozimi pa je v to treba vložiti nekaj več dela, a se da kljub vsemu prijetno zaposliti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!